Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Filozofska fakulteta
» Arhiv

Obvestila - Marec

30.03.2016

Menjava predavalnic – 5. 4. 2016

V torek 5. 4. 2016 bomo imeli na oddelku obisk strokovnjakov iz agencije Nakvis zato bo zasedena predavalnica P3. Obveščamo vas, da bo prišlo do naslednjih menjav predavalnic:

-          Podgoršek: Nemški jezik II (8.00-11.15) – prestavitev v predavalnico P1

-          Baskar: Etničnost, nacionalizem, rasizem (13.00-14.35) – prestavitev v predavalnico P2

-          Brecelj: Italijanščina I (13.00-14.35) – prestavitev v predavalnico P1

30.03.2016

Odpoved predavanja pri red. prof. dr. Muršiču

V torek, 5. aprila 2016, zaradi obiska akreditacijske komisije Nakvisa, odpadejo predavanja iz Antropologije popularne glasbe pri prof. Muršiču.

30.03.2016

Odpoved predavanj iz Urbane in transnacionalne antropologije 5. 4. 2016

Spoštovani,
Zaradi obveznosti v povezavi z obiskom komisije NAKVIS, v torek 5. 4. 2016 odpadejo predavanja iz Urbane in transnacionalne antropologije. Hvala za razumevanje!
Izred. prof. dr. Jaka Repič

30.03.2016

PRIJAVA NA ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA OZIROMA DIPLOMSKI IZPIT (na starih univerzitetnih programih)

Prijave za diplomske izpiteJUNIJSKEM ROKU oddajte od torka 3. maja 2016, do (vključno) ponedeljka 16. maja 2016, v Referatu za dodiplomski študij. PREPOZNO ODDANIH PRIJAV NE BOMO UPOŠTEVALI!

Vse formularje, ki so potrebni za prijavo, dobite v knjigarni Filozofske fakultete (vključno s spričevalom o oceni diplomske oziroma seminarske naloge, ki ga izpolni mentor). Potrebno je predložiti tudi POTRDILO O OPRAVLJENIH IZPITIH, ki ga natisnete sami iz vašega elektronskega indeksa. Za zadnji diplomski izpit prijavi priložite indeks in spričevalo z oceno diplomskega dela.

Pred prijavo morajo biti opravljeni VSI STROKOVNI in eden od OBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV (filozofija, sociologija ali politologija). 

Ob prijavi na diplomski izpit, ne glede za katero prijavo gre, morate imeti na prijavni mapi zaznamek oddelka o izpolnjevanju pogojev za pristop k diplomskem izpitu ter datum in žig oddelka.

Ob opravljanju zadnje diplomske obveznosti (po zagovoru oziroma diplomskem izpitu) morate  na oddelku poleg indeksa pustiti tudi študentsko izkaznico (v skladu z 10. in 11. členom Pravilnika o študentski izkaznici).

V primeru, da na diplomski izpit niste pristopili, ste se odjavili ali bili negativno ocenjeni, morate ponoviti celoten postopek prijave na diplomski izpit.

Klavzurni izpiti v Junijskem roku bodo v sredo 1. junija 2016 ob 8. uri.

Datumi ustnih diplomskih izpitov bodo objavljeni naknadno.

Vsi kandidati, ki jim je od izgube statusa preteklo več kot dve leti in imajo sklep o nadaljevanju in dokončanju študija plačajo diplomske obveznosti v višini 621,30 eur. Stroški morajo biti v celoti poravnani pred zaključkom študija.

REFERAT ZA DODIPLOMSKI ŠTUDIJ

 

 

DODATNI PRIJAVNI ROKI NA DIPLOMSKE OBVEZNOSTI (na starih univerzitetnih programih)

Poleg rednih rokov za prijavo na zagovor diplomskega dela oziroma diplomski izpit (na starih univerzitetnih programih), ki so:

1.3. – 15.3. 2016,

3.5. – 16.5. 2016 in

1.7. – 15.7.2016,

smo odprli dodatne prijavne roke na diplomske obveznosti ki so:

1.4. – 7.4.2016,

1.6. – 6.6.2016 in

22.8.- 7.9.2016.

 

Vse formularje, ki so potrebni za prijavo, dobite v knjigarni Filozofske fakultete (vključno s spričevalom o oceni diplomske oziroma seminarske naloge, ki ga izpolni mentor). Potrebno je predložiti tudi POTRDILO O OPRAVLJENIH IZPITIH, ki ga natisnete sami iz vašega elektronskega indeksa. Za zadnji diplomski izpit prijavi priložite indeks in spričevalo z oceno diplomskega dela.

Pred prijavo morajo biti opravljeni VSI STROKOVNI in eden od OBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV (filozofija, sociologija ali politologija). 

Ob prijavi na diplomske obveznosti, ne glede za katero prijavo gre, morate imeti na prijavni mapi zaznamek oddelka o izpolnjevanju pogojev za pristop k diplomskim obveznostim, ter datum in žig oddelka.

Ob opravljanju zadnje diplomske obveznosti (po zagovoru oziroma diplomskem izpitu) morate  na oddelku poleg indeksa pustiti tudi študentsko izkaznico (v skladu z 10. in 11. členom Pravilnika o študentski izkaznici).

V primeru, da na diplomske obveznosti niste pristopili, ste se odjavili ali bili negativno ocenjeni, morate ponoviti celoten postopek prijave.

Vsi kandidati, ki jim je od izgube statusa preteklo več kot dve leti in imajo sklep o nadaljevanju in dokončanju študija, plačajo diplomske obveznosti v višini 621,30 eur.Stroški morajo biti v celoti poravnani pred zaključkom študija.

 

Na Oddelku za muzikologijo so odprli možnost opravljanja pisnega diplomskega izpita (klavzure) še v dveh dodatnih terminih.

V prijavnem roku od 1. 4. do 7. 4. 2016 se bo mogoče prijaviti na pisni diplomski izpit (klavzuro), ki bo 3. 5. 2016 ob 8. uri in v prijavnem roku od 1. 6. do 6. 6. 2016 na pisni diplomski izpit (klavzuro), ki bo 4. 7. 2016 ob 8. uri.

Tretji dodatni prijavni rok, ki ga je odprla Filozofska fakulteta in ga lahko zasledite na fakultetnih spletnih straneh (22. 8. – 7. 9. 2016) za študente Oddelka za muzikologijo ne pride v poštev, saj bo zadnji diplomski izpit potekal 1. 9. 2016.  

Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo  opozarja, da tretji dodatni prijavni rok, ki ga je odprla Filozofska fakulteta in ga lahko zasledite na fakultetnih spletnih straneh (22. 8. – 7. 9. 2016), pride za študente oddelka za primerjalno književnost  v poštev samo za prijave na zagovor diplomskega dela in ne za prijavo na pisni diplomski izpit (klavzuro). Zadnji pisni diplomski izpit (klavzura) bo namreč potekal 1.9.2016 in nanj se morajo študentje prijaviti v julijskem prijavnem roku.

Oddelek za romanske jezike in književnosti dodatnih rokov diplomskih izpitov ne bo razpisal, so pa odprti dodatni roki za prijavo na diplomske izpite, ki pridejo v poštev samo za prijavo na ustne dele diplomskih izpitov in ne za prijavo na klavzure. Pogoj za pristop na ustni del je pozitivno opravljen pisni del.

V dodatnih rokih, ki jih je razpisala Filozofska fakulteta 1.4. – 7.4.2016, 1.6. – 6.6.2016  in 22.8.- 7.9.2016  se bo možno prijaviti na:

- ustni del iz dipl. izpita iz francoske književnosti (pogoj za prijavo je pozitivno opravljen dipl. izpit iz fr. jezika pisni in ustni del ter klavzura (pisni del iz fr. književnosti), ki je predvidoma vsaj 14 dni po pisnem delu (po 14.4., 14.6. in 14.9.)

- ustne dele iz italijanske književnosti in jezika (pogoj za prijavo je pozitivno opravljen klavzurni izpit), ki so predvidoma vsaj 14 dni po pisnem delu (po 14.4., 14.6. in 14.9.) - ustni izpit iz španskega jezika in književnosti, ki bo predvidoma v drugi polovici meseca aprila, junija in septembra.    

 

Referat za dodiplomski študij

29.03.2016

Odpoved pedagoških obveznosti pri red. prof. dr. Božidarju Jezerniku

Red. prof. dr. Božidar Jezernik obvešča študente, da v tednu od 4. 3. 2016 do 8. 3. 2016 odpadejo njegove pedagoške obveznosti zaradi odhoda na Poljsko. Nadomestno predavanje bo izvedel v okviru oddelčnega simpozija O Tradiciji, ko bo v torek 19. 4. 2016 (razpored predavanj bo še objavljen). 

29.03.2016

AngartFilm - Alternativna dokumentaristika: sence preteklosti in podobe sedanjosti, torek 29.3. ob 19:00, DUM - Kolodvorska 6

Vljudno vabljeni na dogodek AngartFilm - Alternativna dokumentaristika: sence preteklosti in podobe sedanjosti, ki ga bomo člani kolektiva Angart izpeljali v sodelovanju z društvom za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga MITRA, v torek 29.3. ob 19:00 v projektnem prostoru DUM (Kolodvorska 6, 1000 Ljubljana).

 

Gostji: Nika Autor, Sarah Lunaček Brumen

Na dogodku AngartFilm bosta Nika Autor in Sarah Lunaček Brumen spregovorili o pomenih alternativne dokumentaristike. Filmski ustvarjalci, ki umetnosti ne izločujejo iz političnega in socialnega konteksta, družbi razkrivajo skrite pomene in vsebine. Skozi filmski jezik postavljajo družbi nevidne stvari v vidno polje. Nekateri med njimi so aktivno vpeti v specifične, tudi sočasne družbenopolitične situacije. Slednje zahtevajo vsakodnevna prilagajanja okoliščinam in inovativen metodološki pristop.

V situacijah v katere so oblasti potisnile ljudi na poti, so se vključili tudi posamezniki in posameznice, prostovoljci in prostovoljke, anonimneži in anonimke, katerim primarni namen ni bil snemati dogajanje na terenu. Njihovi posnetki so nastali kot stranski produkt v času vključenosti v dane situacije, z drugimi ljudmi v novih okoliščinah in iz nujnosti po sporočanju stanja, reprezentiranja ali interpretiranja. Ta avdiovizualna sporočila se širijo predvsem po socialnih omrežijih, tudi prek pošiljanja linkov med uporabniki in (aktivističnimi) skupinami. Kakšen učinek imajo, kdo jih uporablja in za kakšne namene izrablja, nam bosta poskušali odgovoriti zgoraj omenjeni gostji. Ogledali si bomo tudi kratek film režiserke Nike Autor ´´Obzornik 62´´.

Kratka predstavitev filma Nike Autor: 

Obzorniška Fronta / Obzornik 62

(11´ 37´, 2015´), Nika Autor

Leta 1966 je s pomočjo mladinskih brigad, loterijske igre, podpore širše lokalne skupnosti in danes propadlega gradbenega giganta Vegrada v pičlih 50 dneh zraslo 2000 kvadratnih metrov novih razstavnih prostorov. Slovesno odprtje, ki je sledilo, je potekalo pod pokroviteljstvom OZN, katerega ustanovitveni član je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. Okroglih 20 let od konca velike vojne ter 20 let od zapisa splošne deklaracije človekovih pravic je narekovalo kontekst razstave z naslovom Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Preko jugoslovanske ambasade v Damasku so na razstavo prispela tudi štiri dela, ki se v zbirki niso ohranila. Cena: 15 in 25 dolarjev. Naslov: Družina in Delavec. Kakšna je bila ta podoba in kakšno podobo si lahko zamišljamo danes, ko je skoraj pol stoletja od razstave z zemljevida izbrisana Jugoslavija in ko se z zemljevida  briše Sirija? Prvo nagrado je prejel švedski umetnik za delo z naslovom Vojna, ki ni le odslikavalo pretekle zgodovine, temveč je opozarjalo na nezamisljivo pretnjo prihodnosti. Obzornik 62 sopostavlja te na videz nepovezane časovne fragmente preteklosti in sedanjosti, da bi v svetu, ki je vse bolj podoben "brezsvetju", ustvarili novo izkušnjo in poiskali "ustreznejšo" podobo.

Kaj je AngartFilm?

AngartFilm je odprta platforma za angažirane družbene in kulturno-umetniške prakse. Skozi kritično analizo uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti, raziskuje sodobne družbene problematike. Udeležencem nudi prostor za refleksijo in diskusijo ter spodbuja alternativne pristope pri reševanju socialnih neenakosti. AngartFilm je bil zasnovan z namenom preizpraševanja vloge antropologa kot "družbenega kritika," ki v različnih sferah družbenega in kulturnega življenja razkriva problematike moči, ideološke pozicioniranosti in medijskih reprezentacij. Prizadeva si za mobilizacijo vednosti v političnih intervencijah in vključevanje širše populacije h kritičnemu obravnavanju danih družbenih situacij. Nadgrajuje znanja s področij umetnosti, vizualne antropologije, produkcije, strukture in analize vizualnih medijev.

Organizacija: MITRA, razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga v sodelovanju z Zavodom Angart

Zahvala: DUM društvo umetnikov, Tevž Logar s.p., MGML

Projekt DOKU delavnica  podpira Slovenski filmski center RS

29.03.2016

Odpoved lektorskih vaj iz Nemščine I in II

Zaradi bolezni lektorice mag. Saše Podgoršek odpadejo v torek 29. 3. 2016 lektorske vaje iz Nemščine I in II. 

29.03.2016

Odpoved lektorskih vaj iz Nemščine I in II

Zaradi bolezni lektorice mag. Saše Podgoršek odpadejo lektorske vaje iz Nemščine I in II. 

29.03.2016

Odpoved pedagoških obveznosti pri doc. dr. Mateji Habinc

Zaradi bolezni odpadejo predavanja pri doc. dr. Mateji Habinc v torek 29. 3. 2016 in sicer napovedano nadomeščanje iz Etnologije Slovenije 2 in redna predavanja iz Etnologije Slovenije 3. 

25.03.2016

Odprtost tajništva

Obveščam vas, da bo tajništvo oddelka zaprto v naslednjih terminih:

-          v ponedeljek, 28. 3. 2016 zaradi praznika;

-          v četrtek, 31. 3. 2016 zaradi udeležbe na usposabljanju;

-          v ponedeljek, 4. 4. 2016 zaradi podelitve diplom;

-          v torek, 5. 4. 2016 zaradi obiska strokovnjakov iz NAKVISA.

Hvala za razumevanje in lepe praznike, Mojca Bele 

25.03.2016

ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Filozofske fakultete v Ljubljani

Vas vljudno vabi

 

na zagovor magistrskega dela

 

 kandidatke Teje Peperko

 

z naslovom

 

Resevna - planinska točka nad Šentjurjem: Družbeni pomen planinskega doma na Resevni.

 

 Zagovor bo v ponedeljek 4. 4. 2016 ob 9.40,

v predavalnici P4 (Zavetiška 5).

 

 Vljudno vabljeni!

 

25.03.2016

Odpoved predavanj pri red. prof. dr. Jezerniku

Red. prof. dr. Božidar Jezernik obvešča študente, da v torek 5. 4. 2016 odpadejo predavanja zaradi odhoda v Katowice. 

25.03.2016

ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE

V ponedeljek, 18. april 2016 bo

 

ob 13.00 v predavalnici P2

 

zagovarjala diplomsko nalogo kolegica

 

 Lucija Podboršek

 

 

Mengeš glasbeno mesto

 

 

Vabljene in vabljeni!

 

24.03.2016

Odprtost tajništva

V petek 25. 3. 2015 bodo uradne ure v tajništvu oddelka izjemoma od 10.00 do 12.00 ure. 

24.03.2016

Literarni natečaj

Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na literarnem natečaju za najboljšo kratko zgodbo »Krasna nova Evropa«. Čeprav naslov zelo očitno namiguje na znamenito antiutopijo Krasni novi svet Aldousa Huxleya in na vsebinsko sorodne romane, kakršna sta, denimo, Zamjatinov Mi in Orwellow 1984, ni treba, da se navezujete nanje. Ime natečaja je zgolj prispodoba spreminjajoče se podobe sveta, natančneje Evrope, v kateri živimo oziroma bomo zaživeli v prihodnosti. Kratke zgodbe so potemtakem lahko antiutopične, utopične, parodične, realistične, osnovane na resničnih dogodkih in tako naprej. Skratka: ni meja!

Prvonagrajenec bo poleg finančne nagrade dobil še častni naziv Literarni zavetnik.

Vse podatke o natečaju najdete na spletni strani www.kgd-reciklaza.org.

Za vsa vprašanja smo dosegljivi na elektronskem naslovu kgd.reciklaza@gmail.com

23.03.2016

Odprtost knjižnice

V petek, 25. marca 2016, bo knjižnica OEIKA odprta od 9.30 do 12.30.

22.03.2016

SPOMLADANSKA ANTROPOLOŠKA ŠOLA V MAKEDONIJI

POVABILO K UDELEŽBI

NA SPOMLADANSKI ANTROPOLOŠKI ŠOLI V MAKEDONIJI

ETHNOGRAPHY OF SOCIALISM

Od 7. do 13. maja 2016 bomo pri vajah Etnologija Balkana (1. letnik, II. stopnja) odpotovali na terenske vaje v makedonsko Krivo Palanko. Ker imamo na avtobusu še nekaj prostora, vabimo druge zainteresirane študente in sodelavce oddelka, da se nam pridružijo.

 

Več v priponki

22.03.2016

SPOMLADANSKA ANTROPOLOŠKA ŠOLA V MAKEDONIJI

POVABILO K UDELEŽBI

NA SPOMLADANSKI ANTROPOLOŠKI ŠOLI V MAKEDONIJI

ETHNOGRAPHY OF SOCIALISM

Od 7. do 13. maja 2016 bomo pri vajah Etnologija Balkana (1. letnik, II. stopnja) odpotovali na terenske vaje v makedonsko Krivo Palanko. Ker imamo na avtobusu še nekaj prostora, vabimo druge zainteresirane študente in sodelavce oddelka, da se nam pridružijo.

 

Več v priponki

22.03.2016

Odpoved pedagoških obveznosti pri red. prof. dr. Baskarju

Red. prof. dr. Bojan Baskar obvešča študente, da v sredo 23. 3. 2016 zaradi bolezni odpadejo predavanja in govorilne ure. 

22.3.2016

Seminar Etnologija Slovenije / Folkloristika - nadomeščanje - nov termin

Seminar Etnologija Slovenije / Folkloristika v ponedeljek 21. 3. zaradi bolezni ODPADE. S predstavitvami bomo nadaljevali po urniku in razporedu v aprilu, nadomeščanje odpadlega seminarja in predstavitev bo v sredo 30. 3. 2016, od 9.40-11.15. 

18.03.2016

Seminar Etnologija Slovenije / Folkloristika - nadomeščanje - nov termin

Seminar Etnologija Slovenije / Folkloristika v ponedeljek 21. 3. zaradi bolezni ODPADE. S predstavitvami bomo nadaljevali po urniku in razporedu v aprilu, nadomeščanje odpadlega seminarja in predstavitev bo v sredo 30. 3. 2016, od 9.40-11.15. 

21.03.2016

Odpoved predavanj pri red. prof. dr. Bojanu Baskarju

Red. prof. dr. Bojan Baskar obvešča študente, da zaradi bolezni odpadejo predavanja iz Etničnosti, nacionalizma, rasizma v torek 22. 3. 2016. 

21.03.2016

Odpoved predavanj pri red. prof. dr. Bojanu Baskarju

Red. prof. dr. Bojan Baskar obvešča študente, da zaradi bolezni odpadejo predavanja iz Etičnosti, nacionalizma, rasizma v torek 22. 3. 2016. 

18.03.2016

Seminar Etnologija Slovenije / Folkloristika - nadomeščanje

Seminar Etnologija Slovenije / Folkloristika v ponedeljek 21. 3. zaradi bolezni ODPADE. S predstavitvami bomo nadaljevali po urniku in razporedu v aprilu, nadomeščanje odpadlega seminarja in predstavitev bo v ponedeljek 4. 4. 2016, od 14.00-16.15. 

18.03.2016

Terenske vaje: Laško-Huda jama

Izr. prof. dr. Jože Hudales sporoča vsem udeležencem terenskih vaj za Ekomuzej Laško -  Huda jama,  da bo prvi terenski dan namesto v četrtek 24. 3. izveden predvidoma v petek 15.  aprila. Termin bo pravočasno objavljen. 

18.03.2016

Odpoved predavanj in govorilnih ur pri doc. dr. Mateji Habinc

Zaradi bolezni odpadejo v ponedeljek 21. 3. 2016 predavanja in govorilne ure pri doc. dr. Mateji Habinc. 

18.03.2016

Seminar Etnologija Slovenije / Folkloristika

Seminar Etnologija Slovenije / Folkloristika v ponedeljek 21. 3. zaradi bolezni ODPADE. S predstavitvami bomo nadaljevali po urniku in razporedu v aprilu, nadomeščanje odpadlega seminarja in predstavitev bo sporočeno naknadno.

18.03.2016

IUAES kongres,5.-9. maj, Dubrovnik - bivanje v kempu Solitudo

Spoštovani kolegi in kolegice

študentje iz regije smo se za prihajajoči kongres Mednarodne mreže etnoloških in antropoloških študij IUAES letošnjega maja v Dubrovniku uspeli dogovoriti za znižane cene namestitve v kempu Solitudo. Vsi zainteresirani lahko svoj interes za bivanje v kempu (šotorjenje & mobilne hišice Adria) izrazite z informativno prijavo na spodnjem naslovu do 25. marca (petek). V upanju, da bomo soustvarjali prostor druženja in izmenjave znanja izven kongresa 

Prijava za bivanje: http://goo.gl/forms/Rccy1MXvR1

17.03.2016

Mladinski klub: ČIGAR DEŽELA, TEGA VERA

V Slovenskem mladinskem gledališču bomo v sklopu programa Mladinsko_Dialog naslednji teden imeli pogovor z dr. Alešem Črničem z naslovom Čigar dežela, tega vera, in sicer o sektaštvu in religioznih navadah med Slovenci.

Vabimo vas, da se nam pridružite in vas lepo prosimo, če lahko obvestilo o dogodku posredujete naprej vsem vašim študentom, ki bi jih utegnilo zanimati. Vstop je prost.

17.03.2016

Dodatni razpisni rok za Erasmus+ praktično usposabljanje 2015-2016

Obveščam vas o dodatnem razpisnem roku Erasmus+ za praktično usposabljanje za leto 2015-2016.

Študentje se tako kot na rednem razpisu prijavijo preko VISa. Obvezna priloga je tudi motivacijsko pismo

V prijavi je potrebno izbrati leto 2015-2016.

Prijavnice morajo študentje iztisniti in jih prinesti v potrditev oddelčnemu koordinatorju skupaj z motivacijskim pismom.

Rok za oddajo potrjenih prijav v Mednarodno pisarno FF je 11.4.2016.

Prednost imajo študenti, ki imajo že izbranega delodajalca.

Praksa mora biti zaključena do 30.9.2016. Minimalno obdobje za opravljanje prakse je dva meseca.

Več na: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Mednarodna-dejavnost/Mobilnost/Razpisi.aspx  

16.03.2016

Odprtost knjižnice

Zaradi izobraževanja na FF, bo knjižnica OEIKA ob ponedeljkih, 21. marca, 4. in 11. aprila 2016 odprta od 10.30 dalje.

16.03.2016

Odpoved predavanj pri doc. dr. Mateji Habinc

Zaradi bolezni odpadejo v torek 22. 3. 2016 predavanja iz Etnologije Slovenije 3 pri doc. dr. Mateji Habinc. O terminu nadomeščanj boste obveščeni naknadno.  

16.03.2016

AngartFilm #16 - Kdaj ekstremizem ni fašizem?

Kdaj ekstremizem ni fašizem?

 

V torek, 22.3.2016, ob 19:00 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova začenjamo z novo sezono dogodkov AngartFilm, ki bodo kritično obravnavali aktualne družbene situacije pri nas in v svetu. AngartFilm odpira prostor za refleksijo, diskusijo in spodbuja k protirasističnim akcijam. Spregovorili bodo Andrej Kurnik, Iztok Šori, Danijela Tamše, Maruša Golob in drugi.

 

V svetu globalizacije obstaja poenoten svet objektov, svoboden pretok dobrin, produktov in finančnih transferjev, ne drži pa, da smo ljudje svobodni. Mnogim izmed nas ni omogočena osnovna pravica do svobodnega gibanja in varnega zatočišča - doma. Tisti, žrtve vojn, institucionalnega, verskega, etničnega, spolnega, političnega in drugega nasilja imajo redko dostop do sveta v katerem živimo mi. Postavljeni so v pozicijo izključenosti, zaprti so na drugi strani meja, ki smo jih postavili sami.  Zaprtost je potrebno razumeti konkretno – številnim ljudem iz Drugih krajev je onemogočen vstop v Evropsko unijo, kljub konvencijam in dogovorom o prostem gibanju ljudi v življenjski ogroženosti. Republika Slovenija je šla še korak dlje in se pred njimi zagradila z rezalno žico. 

Fašistoidne evropske in druge politike so postopno onemogočile beguncem izhod iz kriznih območij in zaprle prehod po Balkanski poti. Veljavni kriteriji o begunskem statusu so se drastično spremenili v škodo tistih, ki so jih doslej varovale vsaj konvencije mednarodnega prava. Migrantje in migrantke, ki iščejo boljšo prihodnost so postali nezaželeni in nevarni Drugi.  Diskurzi širjenja strahu in (ne)varnosti pred njimi so vse močnejši in ustvarjajo tako družbeno-politično klimo, v kateri sta sklicevanje na domoljubje in patriotizem povsem legitimni orodji izključevanja. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da služita tudi političnoekonomskim ciljem (skrajne) desnice in izjemno ekstremnega liberalnega centra.

Slednji so begunce že davno zamenjali za prebežnike. Prebežniki in migrantje so zanje osebe brez pravic in statusa. Tujci, ki ne spadajo v naš prostor, imajo radikalno drugačno oz. manjvredno kulturno ozadje in so nezmožni integracije. Vodijo jih nizkotna nagnjenja, nasilni so do žensk in otrok, kradejo naša delovna mesta in načrtno izkoriščajo socialno podporo.  Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so pravzaprav militantni islamisti, kruti in neusmiljeni teroristi, ki želijo preplaviti beli krščanski svet in še kaj bi se našlo v njihovem orientalistično obarvanem besednjaku.  

Razumljivo je torej, da so nezaželeni posamezniki nad katerimi se lahko opravičuje kakršnokoli nasilje, tudi fizično. Njihova eksistenca ogroža, zato jih je potrebno odstraniti, odmakniti, nasilno deportirati čez mejo, na drugo stran v Drugi ali Tretji svet.                      Požigom azilnih domov in mošej, ki smo jim bili priča po Evropi, so se pridružili podobni dogodki tudi pri nas: vržene svinjske glave v prostor prihodnje ljubljanske džamije, ksenofobni grafiti, sovražni internetni portali, verbalno zmerjanje migrantk in migrantov, policijsko nasilje, neonacistični izpadi v Novem mestu, protestni shodi v Šenčurju, Logatcu, Ljubljani in Mariboru, nestrpnost kranjskih učiteljev, itd.

Sovražna nastrojenost do moških, žensk in otrok, ki so svoje domove zapustili zaradi vojne in gospodarskega opustošenja se širi, vse bolj glasne populistične politične opcije, neonacistične stranke in drugi fašistične skupine vse to nasilje spodbujajo in legitimirajo. V zadnjih nekaj mesecih smo tako priče vrsti nasilnih dogodkov nad begunci in migranti, ki so v večini primerov diskreditirani in krivično reprezentirani s strani množičnih medijev.  V tokratnem dogodku AngartFilm se bomo posvetili kritiki širjenja nacističnih in fašističnih praks v Sloveniji in Evropi, prepoznavanju rasizmov, političnega populizma in sovražnega govora.

                                                                                                                                

Vljudno vabljeni!

 

Kaj je AngartFilm?

AngartFilm je odprta platforma za angažirane družbene in kulturno-umetniške prakse. Skozi kritično analizo uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti, raziskuje sodobne družbene problematike. Udeležencem nudi prostor za refleksijo in diskusijo ter spodbuja alternativne pristope pri reševanju socialnih neenakosti.

AngartFilm je bil zasnovan z namenom preizpraševanja vloge antropologa kot »družbenega kritika,« ki v različnih sferah družbenega in kulturnega življenja razkriva problematike moči, ideološke pozicioniranosti in medijskih reprezentacij. Prizadeva si za mobilizacijo vednosti v političnih intervencijah in vključevanje širše populacije h kritičnemu obravnavanju danih družbenih situacij. Nadgrajuje znanja s področij umetnosti, vizualne antropologije, produkcije, strukture in analize vizualnih medijev.

Izhodišče dogodkov v MSUM je antropološko, vendar je narava projekta sinkretična, saj združuje strokovnjake ter laike iz različnih področij z različnimi izkušnjami in pogledi. Diverziteta sodelujočih je predpogoj za razumevanje družbe, ki je venomer večplastna, kompleksna in raznolika. AngartFilm v tem kontekstu predstavlja soočenja omenjenih raznolikosti in s tem omogoča nova spoznanja, vprašanja, metodologije družbene analize ter morebitne rešitve in odgovore na kompleksne probleme v družbi.

16.03.2016

AngartFilm #16 - Kdaj ekstremizem ni fašizem?

V torek, 22.3.2016, ob 19:00 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova začenjamo z novo sezono dogodkov AngartFilm, ki bodo kritično obravnavali aktualne družbene situacije pri nas in v svetu. AngartFilm odpira prostor za refleksijo, diskusijo in spodbuja k protirasističnim akcijam. Spregovorili bodo Andrej Kurnik, Iztok Šori, Danijela Tamše, Maruša Golob in drugi.

 

V svetu globalizacije obstaja poenoten svet objektov, svoboden pretok dobrin, produktov in finančnih transferjev, ne drži pa, da smo ljudje svobodni. Mnogim izmed nas ni omogočena osnovna pravica do svobodnega gibanja in varnega zatočišča - doma. Tisti, žrtve vojn, institucionalnega, verskega, etničnega, spolnega, političnega in drugega nasilja imajo redko dostop do sveta v katerem živimo mi. Postavljeni so v pozicijo izključenosti, zaprti so na drugi strani meja, ki smo jih postavili sami.  Zaprtost je potrebno razumeti konkretno – številnim ljudem iz Drugih krajev je onemogočen vstop v Evropsko unijo, kljub konvencijam in dogovorom o prostem gibanju ljudi v življenjski ogroženosti. Republika Slovenija je šla še korak dlje in se pred njimi zagradila z rezalno žico. 

Fašistoidne evropske in druge politike so postopno onemogočile beguncem izhod iz kriznih območij in zaprle prehod po Balkanski poti. Veljavni kriteriji o begunskem statusu so se drastično spremenili v škodo tistih, ki so jih doslej varovale vsaj konvencije mednarodnega prava. Migrantje in migrantke, ki iščejo boljšo prihodnost so postali nezaželeni in nevarni Drugi.  Diskurzi širjenja strahu in (ne)varnosti pred njimi so vse močnejši in ustvarjajo tako družbeno-politično klimo, v kateri sta sklicevanje na domoljubje in patriotizem povsem legitimni orodji izključevanja. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da služita tudi političnoekonomskim ciljem (skrajne) desnice in izjemno ekstremnega liberalnega centra.

Slednji so begunce že davno zamenjali za prebežnike. Prebežniki in migrantje so zanje osebe brez pravic in statusa. Tujci, ki ne spadajo v naš prostor, imajo radikalno drugačno oz. manjvredno kulturno ozadje in so nezmožni integracije. Vodijo jih nizkotna nagnjenja, nasilni so do žensk in otrok, kradejo naša delovna mesta in načrtno izkoriščajo socialno podporo.  Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so pravzaprav militantni islamisti, kruti in neusmiljeni teroristi, ki želijo preplaviti beli krščanski svet in še kaj bi se našlo v njihovem orientalistično obarvanem besednjaku.  

Razumljivo je torej, da so nezaželeni posamezniki nad katerimi se lahko opravičuje kakršnokoli nasilje, tudi fizično. Njihova eksistenca ogroža, zato jih je potrebno odstraniti, odmakniti, nasilno deportirati čez mejo, na drugo stran v Drugi ali Tretji svet.                      Požigom azilnih domov in mošej, ki smo jim bili priča po Evropi, so se pridružili podobni dogodki tudi pri nas: vržene svinjske glave v prostor prihodnje ljubljanske džamije, ksenofobni grafiti, sovražni internetni portali, verbalno zmerjanje migrantk in migrantov, policijsko nasilje, neonacistični izpadi v Novem mestu, protestni shodi v Šenčurju, Logatcu, Ljubljani in Mariboru, nestrpnost kranjskih učiteljev, itd.

Sovražna nastrojenost do moških, žensk in otrok, ki so svoje domove zapustili zaradi vojne in gospodarskega opustošenja se širi, vse bolj glasne populistične politične opcije, neonacistične stranke in drugi fašistične skupine vse to nasilje spodbujajo in legitimirajo. V zadnjih nekaj mesecih smo tako priče vrsti nasilnih dogodkov nad begunci in migranti, ki so v večini primerov diskreditirani in krivično reprezentirani s strani množičnih medijev.  V tokratnem dogodku AngartFilm se bomo posvetili kritiki širjenja nacističnih in fašističnih praks v Sloveniji in Evropi, prepoznavanju rasizmov, političnega populizma in sovražnega govora.

                                                                                                                                

Vljudno vabljeni!

 

Kaj je AngartFilm?

AngartFilm je odprta platforma za angažirane družbene in kulturno-umetniške prakse. Skozi kritično analizo uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti, raziskuje sodobne družbene problematike. Udeležencem nudi prostor za refleksijo in diskusijo ter spodbuja alternativne pristope pri reševanju socialnih neenakosti.

AngartFilm je bil zasnovan z namenom preizpraševanja vloge antropologa kot »družbenega kritika,« ki v različnih sferah družbenega in kulturnega življenja razkriva problematike moči, ideološke pozicioniranosti in medijskih reprezentacij. Prizadeva si za mobilizacijo vednosti v političnih intervencijah in vključevanje širše populacije h kritičnemu obravnavanju danih družbenih situacij. Nadgrajuje znanja s področij umetnosti, vizualne antropologije, produkcije, strukture in analize vizualnih medijev.

Izhodišče dogodkov v MSUM je antropološko, vendar je narava projekta sinkretična, saj združuje strokovnjake ter laike iz različnih področij z različnimi izkušnjami in pogledi. Diverziteta sodelujočih je predpogoj za razumevanje družbe, ki je venomer večplastna, kompleksna in raznolika. AngartFilm v tem kontekstu predstavlja soočenja omenjenih raznolikosti in s tem omogoča nova spoznanja, vprašanja, metodologije družbene analize ter morebitne rešitve in odgovore na kompleksne probleme v družbi.

16.03.2016

VABILO NA RAZSTAVO

Študentke in študenti 1. letnika Etnologije in kulturne antropologije
vas vljudno vabijo na otvoritev razstave Sprehod po Ljubljani: naše
priljubljene poti in kraji. Razstava je nastala v okviru predmeta
Nemški jezik I.


Otvoritev razstave bo v četrtek, 17. marca 2016 ob 10h v prostorih
knjižnice Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na
Zavetniški 5.

16.03.2016

Odpoved pedagoških obveznosti pri red. prof. dr. Baskarju

Red. prof. dr. Bojan Baskar obvešča študente, da v sredo 16. 3. 2016 zaradi bolezni odpadejo predavanja in govorilne ure. 

11.3.2016

Vabilo na predavanje

Več v priponki

9.3.2016

Odprtost knjižnice

V četrtek, 10. marca 2016, bo knjižnica OEiKA odprta od 10. do 13. ure.

8.3.2016

6. Forum Junge Theologie 2016

Katoliška pedagoška visokošolska ustanova na Koroškem / Katholische Pädagogische Hochschul-einrichtung Kärnten in Marianum Tanzenberg / Plešivec oddajata mladim teologom / teologinjam in religiologom oziroma kulturologom iz regije Alpe-Jadran

20 ŠTIPENDIJ

za udeležbo na petem mednarodnem Forumu mlada teologija 2016 od 08. do 10. septembra 2016 na Plešivcu/Koroška.

Forum Mlada teologija (Forum Junge Theologie) je platforma za mlade strokovnjake in strokovnjakinje iz regije Alpe-Jadran, ki se ukvarjajo s teološkimi oziroma veroslovnimi vprašanji. Ta forum je namenjen predvsem doktorandom in doktorandkam ter habilitandom in habilitandkam na teoloških in filozofskih fakultetah v Avstriji, na Hrvaškem, v Sloveniji, na Južnem Tirolskem in v Trentinu. Tema 2016 bo

MOČ
tabu – smrtni greh – fascinosum

Skupaj z mednarodnimi strokovnjaki različnih disciplin naj bi se izmenjali in poglobili različni pogledi in inovativni nastavki na to temo. Najboljši prispevki bodo objavljeni v  mednarodni reviji Disputatio philosophica.

Štipendija za zasedanje vsebuje stanovanje in hrano, potne stroške za vlak v 2. razredu (prihod z avtom se obračuna s ceno za vozovnico v 2. razredu). Kriterije za prijavo najdete v prilogi.

7.3.2016

Sprememba termina govorilnih ur - dr. Repič

Izred. prof. dr. Jaka Repič obvešča, da bo imel 8. 3. 2016 govorilne ure ob 14:30. Termin spreminja zaradi udeležbe na simpoziju.

Hvala za razumevanje.

7.3.2016

GOVORILNE URE SARAH LUNAČEK

Zaradi udeležbe na posvetu na Dnevih Etnografskega filma bodo govorilne ure ta teden izjemoma v petek, 11.3., od 9. do 10. ure namesto v sredo.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav

Sarah

4.3.2016

Odprtost tajništva

V ponedeljek 7. 3. 2016 bo tajništvo oddelka zaprto zaradi udeležbe na posvetu Skupni magistrski študijski programi na Univerzi v Ljubljani

4.3.2016

STUDENTS´ ETHNOGRAPHIC FILM FESTIVAL IN ZADAR

We are so thrilled to announce that the application period has been open for the third edition of SEF festival in Zadar, Croatia! We hope you have your ethnofilms ready cause we´d really like to see them! For more info on how to participate in this year´s edition of SEF festival, visit our website!
http://antropop.wix.com/seffestival

4.3.2016

19. pripovedovalski festival

Pravljice danes 2016

Marec prinaša že 19. pripovedovalski festival Pravljice danes: glavni program bo od 7. do 11. marca potekal v Cankarjevem domu, Slovenskem etnografskem muzeju in Muzeju sodobne umetnosti, spremljevalni program pa bo v Ljubljani in številnih slovenskih krajih zvenel vse do konca marca. Osnovni vodili festivala ostajata vsa leta enaki: nastopajoči poslušalcem ponujajo zgodbe, ki jih prosto pripovedujejo, predstavljene pripovedi pa izvirajo iz različnih ljudskih izročil. Festival poslušalcem omogoča, da doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo pot v današnji čas.

Celotni dogodek je pred leti nastal iz prepričanja, da se je tudi današnjega človeka mogoče dotakniti z zgodbo, ki je »samo« povedana, če je to storjeno dobro in če je vsebina poslušanja vredna. Vse številnejši poslušalci to prepričanje z vsakim letom potrjujejo. V devetnajstih letih je program festivala izoblikoval naslednje stalne vsebine:

•          pripovedovalske predstave za otroke,

•          pripovedovalske večere za odrasle,

•          izobraževalni program,

•          spremljevalni program po vsej Sloveniji.

 

Letos bo festival namesto tujega gosta gostil pripovedovalce različnih slovenskih pokrajin, ki bodo pripovedovali v svojih narečjih.

Poleg tega, da festival poudarja pripovedno izročilo naših prednikov, želi hkrati pripomoči tudi k negovanju sposobnosti pripovedovanja danes, med ljudmi nasploh. Zato vsako leto išče in sooblikuje nove pripovedovalce. Nastopajoči so tako po ustvarjalnih poteh kot po kulturnem ozadju in starosti izrazito pisana druščina, kar daje festivalu širino posebne vrste.

Z dosedanjim delom je Pripovedovalski festival učinkovito opozoril na pripovedovanje ter spodbudil živo in raznovrstno pripovedovalsko dogajanje v različnih okoljih. Snovalke festivala si želimo, da bi prebujeno zanimanje pripomoglo k čim bolj spontanemu, naravnemu, nevsiljivemu vključevanju zgodb v različne dejavnosti, ki jih pripovedovanje še lahko bogati. Zato se tudi letošnji spremljevalni program širi v različna okolja in na različne načine – kot spodbuda za nadaljnje poti.

 

ponedeljek, 7. marec

9.00–14.30

Pripovedovanje v muzejih (Muzej sodobne umetnosti)

delavnica

Vodi: Anja Štefan

Muzeji in galerije pripovedujejo z razstavami, umetninami in predmeti, ki so nosilci številnih sporočil in zgodb. Kustosi pedagogi se kot posredovalci in interpretatorji kulturne dediščine sprašujejo, kako te zgodbe ustrezno približati obiskovalcem. Kako jih posredovati? Katere pripovedovalske veščine so jim pri tem lahko v pomoč? Kako z zgodbami oplemenititi muzejska vodenja? S temi in drugimi vprašanji se bodo pod mentorstvom Anje Štefan ukvarjali na delavnici, ki jo organizira in omogoča Skupnost muzejev Slovenije. Z njo želi festival opozoriti, da so muzeji in galerije ustanove, v katerih pripovedovanje lahko zelo samoumevno sobiva.

Anja Štefan je diplomirala iz slovenistike in anglistike, magistrirala iz folkoristike. Je pesnica, pisateljica in pravljičarka. Doslej je izdala 24 knjig avtorskih pesmi, pravljic, ugank, prevodov, priredb in znanstvenih objav folklornih pripovedi ter zanje prejela več priznanj in nagrad. Raziskuje slovensko pripovedno izročilo in je ena prvih profesionalnih pripovedovalk pri nas. Je ustanoviteljica in dolgoletna vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes – zdaj ga vodi z urednicama Ireno Matko Lukan in Alenko Veler.

 

sreda, 9. marec

19.30

Ti povem ano pravco (Štihova dvorana, CD)

Pripovedujejo: Ciril Horjak, Ivanka Učakar, Iztok Kenda, Janko Gabrič, Lidija Ličen, Milan Zrinski, Milena Ožbolt, Rudi Bučar

Večer slovenskih ljudskih pripovedi, povedanih v narečju

Risar Ciril Horjak je otroštvo preživel na Ravnah na Koroškem. Ljubezen do pripovedi neguje že od malih nog. Zgodbe pripoveduje s slikami. V stripu in karikaturi, ki sta njegovi glavni izrazni sredstvi, rahločutno komentira družbene in socialne razmere pri nas ter v drobnih detajlih razkriva utrinke iz sebi najbližjega sveta. Številni ga poznajo tudi kot dr. Horowitza – soustvarjalca priljubljene oddaje Risanka na Radiu Študent. Da zna prepričljivo in humorno sukati tudi besede, smo spoznali na minulih festivalih.

Ivanka Učakar je slovenistka in komparativistka iz Kamnika, ki je več kot trideset let delala v šolski knjižnici. Pripovedovala je otrokom na urah pravljic – najprej v šoli, potem v splošni knjižnici. Prav festival Pravljice danes jo je spodbudil, da je začela pripovedovati tudi »ta velikim«. Sodeluje na pripovedovalskih dogodkih za odrasle od Ruš do Izole in od Kranjske Gore do Krškega. Je soustanoviteljica Križnikovega pravljičnega festivala v Motniku ter sourednica knjige tunjiških pravljic Zlati hrib. Najraje pripoveduje v narečju.

Iztok Kenda je gostilničar, ki prihaja iz okolice Bovca. Je član bovške amaterske gledališke skupine, domačini pa ga vedno znova vabijo, da za njihove bližnje piše pogrebne govore. Že petnajst let preoblečen v Miklavža razveseljuje otroke v Bovcu in Logu pod Mangartom. Rad pripoveduje šale in resnične zgodbe iz preteklosti, blizu pa so mu tudi ljudske pripovedi, še posebej tiste, ki so zasukane na humor.

Janko Gabrič jebil rojen v preprosti kmečki družini v vasi Ženje. Že 35 let jezaposlen v osnovni šoli s prilagojenim programom dr. Mihajla Rostoharja v Krškem ter opravlja prevoze otrok in vzdrževalna dela. Je tudi organist in sodeluje s krajevnim pevskim zborom. V prostem času čebelari in kmetuje. Napisal je tri avtorske knjige, po srečanju z dr. Marijo Stanonik pa je začel zbirati pripovedi, ki so mu jih povedali starejši sosedje. Pravi, da je škoda vsake njihove besede, da so mu dolenjske pripovedi pisane na kožo in da jih z veseljem pripoveduje.

Lidija Ličen živi v Destrniku, v osrčju Slovenskih goric. Po poklicu je profesorica slovenščine in teologije. Pripovedi njenih sovaščanov so že v otroštvu burile njeno domišljijo, v zadnjih letih jih je zbirala, zapisovala in jezikovno posodabljala ter tako soustvarila knjigi Lüdi so gučali (zbirka Glasovi) in Janezkove pravljice. Iz izkušenj ve, da tudi najstniki radi prisluhnejo ljudskemu izročilu in veseli se, da bo lahko na festivalu v svojem narečju predstavila pripovedi iz domačih krajev. 

Milan Zrinski je upokojeni učitelj slovenskega in ruskega jezika ter knjižničarstva. Že 43 let dela na Murskem valu v Murski Soboti, kjer vodi oddaji Bilo je nekoč in Etno glasba. Enako dolgo nastopa v folklorni skupini KUD Beltinci, vodi številne prireditve, piše in kot urednik ter strokovni sodelavec sodeluje pri izdajah številnih edicij s področja etnologije in zgodovine književnosti, redno pošilja pa prispevke v narečnem jeziku še na porabske slovenske medije. Novih medijev in načinov komunikacije ne mara preveč in z ženo uživa mirno življenje v hiši na robu naselja, v čudovitem okolju, kjer je najti še kaj zasanjane prekmurske narave.

Milena Ožbolt je izročilu zapisana že od otroštva, šele kot upokojenka pa se mu je lahko res temeljito posvetila. Pravi, da lokalne govore in pripovedno izročilo čuti kot odtis življenja bolj in manj davnih prednikov. Pripovedi z Blok, Loškega Potoka, Loške doline in okolice Cerkniškega jezera je objavila v knjigi Andrejeva stopinja. Napisala je še knjižico Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja, redno pa objavlja tudi na spletni strani stareslike.cerknica.org in v glasilu občine Loška dolina Obrh. Priložnostno pripoveduje stare zgodbe v vrtcu, šoli in na raznih prireditvah.

Rudi Bučar je vsestranski glasbenik, kantavtor in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine, ki je bil za svoje glasbeno ustvarjanje že večkrat nagrajen. Poznamo ga kot udeleženca slovenskih glasbenih festivalov, pa tudi kot avtorja nagrajenih pesmi in glasbe za gledališče. Že zelo zgodaj ga je začelo zanimati glasbeno izročilo Istre in se je lotil zbiranja starih istrskih ljudskih napevov. Skozi ustvarjanje si prizadeva istrsko kulturno dediščino ohranjati in jo hkrati približati mlajšim generacijam. V slovenski Istri ga imajo za svojega trubadurja. Trenutno deluje v zasedbi Rudi Bučar in Istrabend.

 

Za odrasle

 

četrtek, 10. marec

10.00

Zlata skledica (SEM)

Pravljice in ljudske pesmice

Pripoveduje: Katja Povše

Petje in glasba: Ana Vipotnik, Igor Leonardi

Katja Povše je lutkovna ustvarjalka, ki že vrsto let deluje v lutkovnih predstavah za otroke in odrasle, največ v predstavah Društva lutkovnih ustvarjalcev. Do leta 2007 je bila članica ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana. Je ustanoviteljica in ustvarjalka Pripovednega gledališča gospodične Bazilike, ki povezuje pripovedništvo in lutkovno gledališče. Za igro in animacijo je prejela številne nagrade. S svojim pripovedovanjem otroke z lahkoto odpelje v čudežne pravljične svetove.

Pevka Ana Vipotnik in kitarist Igor Leonardi sta kreativen par in gonilna sila zasedbe Fake Orchestra. S skupino sta ustvarila štiri zgoščenke ter v zadnjih desetih letih odigrala več kot štiristo petdeset koncertov doma in v tujini. Nastopata tudi v duetu, njun repertoar pa sestavlja zelo širok izbor glasbenih zvrsti, ki zrcalijo njune najrazličnejše glasbene okuse in preference. Tokrat se bosta predstavila s svojo interpretacijo ljudskih pesmi.

 

Za otroke od 4. leta in prvo triletje OŠ

 

19.30

S pravljico okrog sveta (Štihova dvorana, CD)

Pripovedujejo: Bagrat Arazjan (Armenija), Gabriela Droga Mazovec (Portugalska), Issiaka Sanou (Burkina Faso), Katalin Petar Krivokapič (Madžarka iz Vojvodine), Lyudmyla Rublyova (Ukrajina), Nandakumar Chellappan Nair (Indija), Vael Hanuna (Sirija)

Vsak od sedmih pripovedovalcev, ki prihajajo z različnih delov sveta, se nam bo predstavil s sebi ljubo pripovedjo iz svoje prve domovine. Pripovedovali bodo v slovenščini, k zgodbam pa primaknili drobce svojega maternega jezika, verze, morda celo melodije.

Bagrat Arazjan je bil rojen v Erevanu v Armeniji. Študiral je umetnost v Moskvi, v Slovenijo je prvič prišel leta 1991, tukaj je živel slabo leto dni, nato pa se je vrnil v Moskvo. Svoja dela je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji, Rusiji, Nemčiji, Gruziji, Armeniji in drugih državah. Vodil je tudi več likovnih projektov v Rusiji in Armeniji. Pred dobrimi štirimi leti se je zopet vrnil v Slovenijo in zdaj živi v vasi Juršče pri Pivki. Tu snuje center moderne umetnosti, kjer bo delal kot umetnik in kustos za mednarodne projekte. Veliko njegovih umetniških del je povezanih z armensko kulturno tradicijo, čeprav v Armeniji ni bil že vrsto let.

Gabriela Droga Mazovec se je rodila v Portu na Portugalskem. Na tamkajšnji univerzi je doštudirala biokemijo. V Slovenijo je prišla leta 2001 zaradi ljubezni. Na ljubljanski medicinski fakulteti je doktorirala s področja rakavih celic. Je mati treh otrok, ki so dejavno vpeti v dve kulturi: z otroki doma govori predvsem v portugalščini, pogosto tudi obiskujejo sorodnike v njeni prvi domovini. Svoje otroke uči strpnosti in poguma. Povedala bo zgodbo o velikanu Adamastorju, ki ga je ovekovečil pisatelj Camoes v delu Luzijada. Pri tem ji bo pomagal prijatelj Joao, ki prav tako živi v Ljubljani.

Issiaka Sanou je tolkalec iz Burkina Fasa, ki je svoje zanje igranja na afriške inštrumente pridobival pri svetovno znanih afriških glasbenikih. Že kot majhen fantič je začel igrati na djembe in dunun. V Slovenijo se je preselil leta 2008, od takrat pa kot glasbenik in soustvarjalec projektov, mentor bobnarskih delavnic, korepetitor tečajev afriških plesov in plesne skupine Baobab dejaven v KUD Baobab. Redno sodeluje s številnimi slovenskimi glasbeniki. Je idejni vodja tolkalne skupine Farafinslo, s katero nastopa po vsej Sloveniji. Issiakova želja in cilj je, da prek svojega delovanja širši množici približa afriško glasbo in kulturo.

Katalin Petar Krivokapič je bila rojena v Vojvodini, v severnem delu današnje Srbije, kjer živi veliko Madžarov. V Slovenijo je prišla po vojni leta 1997. Ukvarja se z glasbo, igra in uči klavir, igra pa tudi kitaro. Zaposlena je na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani. S svojo domovino je še vedno močno povezana, saj tam živijo njeni starši in prijatelji. Njeno ustvarjalno pot je zaznamovalo madžarsko-vojvodinsko ljudsko izročilo. Kot otrok je vsak večer poslušala pravljice, ki ji jih je pred spanjem brala njena mama. Trudi se, da bi izročilo, ki jo je očaralo v otroštvu, prenesla tudi svojim otrokom. Delček tega bo delila z nami.

Lyudmyla Rublyova je iz Ukrajine. V Slovenijo je pred petnajstimi leti prišla na podiplomski študij klavirja. Na Konservatoriju za glasbo in balet je korepetitorka in poučuje klavir. Njeno ustvarjalnost že vse življenje spremlja pravljični svet. Njena moja mama in oče sta ruskega rodu, doma so govorili ruski jezik, zato sta zanjo ukrajinsko in rusko izročilo enakovredna. Trudi se, da bi materni jezik gojila tudi pri svojih otrocih in pri tem so ji v veliko pomoč prav pravljice.

Nandu (Nandakumar Chellappan Nair) je zapustil Indijo, ko se je odpravil na magistrski študij računalništva v ZDA. Ko je srečal Katarino iz Slovenije, svojo bodočo ženo, se je odločil, da se preseli v Slovenijo. Življenje v Sloveniji se mu zdi bolj smiselno in umirjeno. Kljub vsej naglici sodobnega sveta najde veliko časa za branje, kuhanje in uživanje v čudoviti slovenski naravi. Z velikim veseljem pripoveduje zgodbe svojima hčerkama Tari in Prii ter si jih največkrat kar sproti izmišljuje.

Vael Hanuna je Sirec palestinsko-slovenskega rodu. V Sloveniji živi že petindvajset let. Oče je bil prvi arabski študent v Sloveniji. Vael se je rodil v Siriji, po maturi pa se je preselil v Slovenijo. Preživlja se kot prevajalec za arabščino. V zadnjem času se vsakodnevno srečuje z migranti, policisti, vojaki in humanitarnimi delavci v nastanitvenih in migracijskih centrih na meji s Hrvaško. Rad pove, kako je kot otrok doživljal sožitje dveh kultur in dveh ver v svoji družini.

 

Za odrasle

 

petek, 11. marec

17.30

Zlata skledica (Štihova dvorana, CD)

Pravljice in ljudske pesmice

Pripoveduje: Katja Povše

Petje in glasba: Ana Vipotnik, Igor Leonardi

Katja Povše je lutkovna ustvarjalka, ki že vrsto let deluje v lutkovnih predstavah za otroke in odrasle, največ v predstavah Društva lutkovnih ustvarjalcev. Do leta 2007 je bila članica ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana. Je ustanoviteljica in ustvarjalka Pripovednega gledališča gospodične Bazilike, ki povezuje pripovedništvo in lutkovno gledališče. Za igro in animacijo je prejela številne nagrade. S svojim pripovedovanjem otroke z lahkoto odpelje v čudežne pravljične svetove.

Pevka Ana Vipotnik in kitarist Igor Leonardi sta kreativni par in gonilna sila zasedbe Fake Orchestra. S skupino sta ustvarila štiri zgoščenke ter v zadnjih desetih letih odigrala več kot štiristo petdeset koncertov doma in v tujini. Nastopata tudi v duetu, njun repertoar pa sestavlja zelo širok izbor glasbenih zvrsti, ki zrcalijo njune najrazličnejše glasbene okuse in preference. Tokrat se bosta predstavila s svojo interpretacijo slovenskih ljudskih pesmi.

 

Za otroke od 4. leta

 

19.30

Pobrano na kup (Štihova dvorana, CD)

Pripovedujejo: Andrej Rozman - Roza, Irena Cerar, Ljerka Belak, Joseph Nzobandora - Jose, Sandi Pavlin, Špela Frlic, Veronika Rot Gabrovec, Zdravko Duša

Glasba: Brencl banda

Kot pripovedovalci se nam bodo predstavili zanimivi ljudje z različnih vetrov, vsak s svojim načinom, vsak z zgodbo iz izročila, ki jo je za to priložnost sam izbral.

Pesnik, pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza je zaradi svojega humorja ter vešče pesniške in gledališke govorice priljubljen med odraslimi in otroki. Piše, prevaja, režira, igra, je neutruden in neizmerno vitalen umetnik. Za svoje literarno in gledališko delo je prejel več uglednih nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Zadnja leta si Pripovedovalskega festivala brez njega ne moremo predstavljati.

Joseph Nzobandora - Jose je vsestranski ustvarjalec. Ustvarja hiphop glasbo v duetu Murat & Jose, glasbo za gledališče in televizijo, igra v predstavah za otroke in odrasle, piše zgodbe, pesmi in scenarije za otroške oddaje. Na našem festivalu se je kot pripovedovalec že dvakrat predstavil otrokom; tokrat mu bomo prisluhnili odrasli.

Irena Cerar je urednica National Geographic Juniorja in avtorica serije priljubljenih družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti. Kot dolgoletna planinska vodnica gre s pravljicami najraje na potep in pripoveduje na prostem, v naravi. V sodelovanju s Kamniško knjižnico vodi Kamniške pravljične poti, je ena od soustanoviteljic Križnikovega pravljičnega festivala v Motniku, pripoveduje pa tudi na drugih sorodnih dogodkih.

Ljerka Belak, dramska igralka, je 22 let ustvarjala v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, nato se je pridružila ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega, sodelovala pa je tudi z drugimi gledališči po Sloveniji. Cela se je posvetila gledališču, v svoji bogati igralski karieri je veliko časa namenila tudi lutkam in otroškim igram. S svojo iskrivostjo in komičnostjo je popestrila marsikatero radijsko in televizijsko igro. Je prejemnica številnih nagrad, lani je za svoje življenjsko delo prejela Borštnikov prstan. Odkar je upokojena, z možem živi v vili Čiračara v okolici Ljubljane, s Svetlano Makarovič poje njene šansone, vodi radijsko in televizijsko oddajo.

Igralec Sandi Pavlin je bil zvest Slovenskemu mladinskemu gledališču vse od začetka svoje igralske poti do upokojitve. Še vedno je v izjemni igralski kondiciji, poln energije. Poleg tega, da ga poznamo iz številnih uprizoritev v matičnem gledališču, pa tudi po nekaterih predstavah izven njega, se ga zagotovo vsi spomnimo iz filma Sreča na vrvici. Sodeloval je tudi z znamenitim režiserjem Janom Fabrom. Ljubitelji komedije so se v zadnjem času nasmejali ob njegovi vlogi Profesorja v Avdiciji, ki je nastala v Café teatru. Večkrat je sodeloval z Gledališčem za otroke in mlade, sodeluje pa tudi pri bralnih uprizoritvah programa PreGlej.

Špela Frlic se z ljudskimi zgodbami kot pripovedovalka in umetnostna pedagoginja srečuje vsak dan. Svojo pripovedovalsko pot je začela kot članica kolektiva Za 2 groša fantazije, od leta 2009 pa deluje v okviru Pripovedovalskega Varieteja, pri čemer se še posebej osredotoča na snovanje pripovedovalskih in izobraževalnih programov za otroke.

Veronika Rot Gabrovec je Šiškarica in anglistka, ki verjame, da slikanice sodijo tudi v predavalnice na fakulteti. Pravljice je pred leti pripovedovala predvsem svojima otrokoma, sedaj ji včasih kakšno povesta onadva. Rada ima potovanja v druge dežele in v druge svetove – taka z nahrbtnikom na rami ali pa taka s knjigo v roki. Zanimajo jo niti, ki se pletejo med ljudmi in pokrajinami, veselijo jo jezikovne igrarije, ne mara pa bele čokolade.

Zdravko Duša  je urednik, prevajalec, scenarist. Njegova domačija v Volčah, podedovana po enem od stricev, postaja kulturno središče, ki vsako leto vabi na glasbeno-literarni festival Lukatelce: na njem se je doslej zvrstila impresivna četa priznanih ustvarjalcev z najrazličnejših področij kulture.

Avtorska glasba zasedbe Brencl banda je nastala zaradi navdušenja nad ljudskim izročilom z različnih delov sveta, predvsem pa s seboj nosi močan slovanski duh. Nastala je v Bistrici ob Sotli, ki ima bogato glasbeno tradicijo, v njej pa delujejo Klemen Bračko (violina), Rok Šinkovec (harmonika in vokal), Matija Krivec (kontrabas in vokal) ter Andrej Boštjančič (kitara in vokal).

 

Za odrasle

 

SPREMLJEVALNI PROGRAM

Spremljevalni program pripovedovalskega festivala se je v minulih letih razširil v številne kraje po Sloveniji. Vključuje različne dogodke, katerih skupna imenovalca sta pripovedovanje in pripovedno izročilo. S tem želi okrepiti opaznost pripovedovanja v različnih okoljih in spomniti, da je pripovedovanje zgodb mogoče zelo naravno in nevsiljivo povezati z marsikatero dejavnostjo in jo s tem obogatiti. S primeri iz spremljevalnega programa želi festival spodbuditi pripovedovanje zgodb v krajevnih okoljih, ob različnih priložnostih in v različnih ustanovah – od muzejev do krajinskih parkov. Še več spremljevalnih dogodkov najdete na spletni strani festivala www.pravljicedanes.si.

 

ponedeljek, 1. marec

17.00

Rdeča kokoška (MKL, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana)

Pripoveduje: Ida Mlakar

Prisluhnili bomo irski ljudski zgodbi, ki se godi v hišici sredi gozda, kjer skupaj živijo mačka, miška in rdeča kokoška … Za otroke od 4. leta.

 

sreda, 2. marec

20.00

Orientalske zgodbe s poudarkom na libanonskem ustnem izročilu (Hostel Celica, Metelkova, Ljubljana)

Pripoveduje: Polona Prosen

Poje, se oglaša in cinglja: Tea Vidmar

Za besedami in petjem, vodami in puščavami, čredami ovc in palačami ležijo pokrajine, kjer kar vrvi od preprostih resnic, vsakdanjih čudežev in duhovitosti. Prisluhnili boste kratkemu izboru orientalskih zgodb s poudarkom na ustnem izročilu Libanona, pesmih in glasbi. Dogodek v galeriji Srečišče v hostlu Celica organizira KUD Sestava. Ponovitev: 20. 3. ob 17.30 v Klubu Orfej, Sinja Gorica 87, Vrhnika. Za otroke od 10. leta in odrasle.

 

četrtek, 3. marec

17.30

Pravljica o samorogu (MKL, Knjižnica Brezovica)

Pripoveduje: Ana Suhadolnik

Trije bratje se odpravijo na pot, da bi ujeli samoroga. Komu izmed njih bo uspelo in kako se bo končala zgodba za samoroga, boste slišali na uri pravljic v Knjižnici Brezovica. Za predšolske otroke.

 

petek, 4. marec

19.00

Človek in morje (Slovenski etnografski muzej, stalna razstava Med naravo in kulturo, Ljubljana)

Pripovedujeta: Ana Svetel, Katarina Nahtigal

O povezavi med človekom in morjem pričajo predmeti in zgodbe. Ljudje, ki so živeli ob morju, so se z njim preživljali in bili od njega odvisni. Spoštovali so ga in njihov posebni odnos do njega se odraža tako v osebnih zgodbah kot tudi v zgodbah o skrivnostnih morskih bitjih, čudežnih rešiteljih sredi razburkanega morja in zapeljivih sirenah, ki so vodile v pogubo. Prisluhnite zgodbam z vsega sveta, obdanim s predmeti slovenskih ribičev. Za odrasle.

 

nedelja, 6. marec

11.00

In če krava spregovori (Vodnikova domačija, Ljubljana)

Pripoveduje: Špela Frlic

Nekega dne iz hleva izgine najljubša krava in fant se jo odpravi iskat. Pot ga pelje skozi gozd v deželo kosmatih in smrkavih trolov. S pomočjo čarovnije in fantovega poguma se na koncu vendarle vse srečno konča. Organizacija: Pripovedovalski Variete. Za otoke od 4. leta.

 

ponedeljek, 7. marec

8.00

Ljudsko izročilo z Gore (Lavričeva knjižnica, Ajdovščina)

Pripoveduje: Franc Černigoj

Poslušali bomo lahko pravljice in pripovedke iz zbirke Javorov hudič. Za učence 2. triade OŠ. Ponovitve: 9. 3. ob 10.00 v Lavričevi knjižnici v Podnanosu; 11. 3. ob 8.00 na OŠ Lokavec.

 

torek, 8. marec

17.00

O speči kraljični in čudodelnem ptiču (Lavričeva knjižnica, Ajdovščina)

Pripoveduje: Mateja Poljšak Čuk

Za otroke od 4. leta.

 

17.00

Kamen, ki je imel srce (pravljična soba, Mestna knjižnica Izola)

Animirana pripoved

Pripoveduje: Aljoša Križ

Za otroke.

 

17.00

Najmanjši repek in Trije zajčki (Mariborska knjižnica, Pionirska knjižnica Rotovž, Maribor)

Pripoveduje: Agica Kovše

Prisluhnili bomo uzbeški in turški ljudski pravljici ter ob njiju tudi ustvarjali. Za otroke.

 

17.00

Štirje godci (Mariborska knjižnica, Knjižnica Pobrežje, Maribor)

Pripoveduje: Igor Černe

S slovensko ljudsko pravljico bomo spoznali moč glasbe, skrivnosti in verovanja. Za otroke.

 

17.00

Kako je slon dobil rilec (MKL, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana)

Pripoveduje: Tone Obadič

V južnoafriški ljudski pravljici izvemo, da včasih živali niso bile takšne, kot so danes. Takrat so tudi sloni imeli kratek rilec. Nekoč, ko so svoje gobce potopili v jezersko vodo, je k njim skrivaj zaplaval lačen krokodil … Za otroke od 4. leta.

 

18.00

Pravljični večer za odrasle (Splošna knjižnica Ljutomer)

Pripovedujejo: Marko Bezenšek, Monika Čermelj, Andreja Erdlen, Robert Kereži, Aleksandra Papež, Mojca Plaznik

Glasbena spremljava: tamburaš Rafael Pavličič

Organizira Mariborska knjižnica v sodelovanju s partnerskimi knjižnicami. Za odrasle.

 

19.00

Zgodbe o ženskah (čitalnica, Mestna knjižnica Izola)

Pripovedujeta: Patricija Sosič Kobal, Bruno Orlando, Kristina Menih

Glasba: Dean Semolič

8. marec je posvečen vsem ženskam – mladim, ki šele vstopajo v življenje, in tistim, ki jih je življenje že preželo z izkušnjami. Posvetili se bomo ženskam v zgodbah, ki so pripovedovale iz generacije v generacijo. V ljudsko izročilo, s katerim so se spoznanja prenašala z mater na hčere in naprej na njihove hčere, bomo vstopili skozi pripoved in glasbo. Za odrasle.

 

20.00

Večer resničnih zgodb: Zgodbe iz podzemlja (Klub Daktari, Ljubljana)

Vodita: Eric Dean Scott, Tina Janežič

Ste se kdaj znašli pod gladino morja in doživeli kaj fantastičnega? Ste padli v luknjo, kanal ali jamo in niste mogli več ven? V podzemlju ždijo nenavadne zgodbe, ki jih je treba izkopati. Zgodbe iz medvedove jame, podzemnih labirintov Kliničnega centra, vinskih kleti na Dolenjskem, temnih kleti iz otroštva ... Strašne resnične pripovedi, ki burijo duha, se bodo pripovedovale na večeru resničnih zgodb prav na obletnico odprtja podzemnega kluba Daktari. Vabljeni vsi, ki imate svojo resnično zgodbo in se vam zdi, da bi jo morali povedati. Zgodba naj ne bo daljša od osem minut. Lahko je tragična, komična, čudna, poetična ali mistična, pomembno je le, da je povedana doživeto. Ne naštevajte dogodkov, razvijte enega in ne pozabite na sočne podrobnosti. Za odrasle.

 

sreda, 9. marec

11.00

Kako je mladenič po kopni zemlji prijadral po nevesto (Lavričeva knjižnica, Podnanos)

Pripoveduje: Martina Zalar

Za otroke.

 

17.00

Ko se babica naveliča pripovedovati … (MKL, Knjižnica Bežigrad, Ljubljana)

Vabljeni, da v mesecu pripovedovanja z nami delite svoje zgodbe – smešne, žalostne ali poučne, namenjene otrokom ali odraslim. Z nami bodo tudi izkušene pripovedovalke, ki bodo oživile pravljice, ki jih je k nam prinesla Kristina Brenkova in gledališče Kamišibaj. Za otroke od 4. leta. Ponovitev ob 18.30 za odrasle.

 

18.00

Vam teče jezik? (MKL, Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana)

Vodi: Barbara Kaiser

Na prireditev vabimo pripovedovalce zgodb in poslušalce. Včasih smo pripovedovalci zabavni, včasih pa tudi poučni. Od vas ne pričakujemo profesionalnih nastopov, le nekaj domišljije in poguma. Če se boste odločili pripovedovati, naj bo vaša zgodba dolga približno 10 minut. Za odrasle.

 

19.30

Od Pusta do Polpetelinčka (MKL, Knjižnica Šentvid, Ljubljana)

Pripoveduje: Tatjana Mavrič

Češnja je legenda, Začarani grad in medved, Zlatorog, Okostnjakinja, Polpetelinček, O Pustu in zakletem gradu, Tristo zajcev, Petelinček in čudežni mlinček ... so pravljice, ki bodo popestrile naš večer. Vsebina je zelo različna, zabavali se bomo, malo pa tudi razmišljali. Za odrasle.

 

10.00

Pripovedovanje pravljic in pomen ljudskega pripovednega izročila (Srednja šola Izola,

predšolska vzgoja)

Pripoveduje: Marina Hrs

Za dijake.

 

16.30

Pravljica na busu (Gojače)

Pripoveduje: Hilarija Kete

Za otroke od 3. leta. Ponovitev: 14. 3. ob 17.00 v Kamnjah.

 

17.00

Ježek, miška in lisica, Ježu se je mudilo (Mariborska knjižnica, Pionirska knjižnica Nova vas, Maribor)

Pripoveduje: Agica Kovše

Ob ljudskih pravljicah in z ustvarjanjem bomo spremljali ježeve dogodivščine. Za otroke.

 

17.00

Kako je želva pekla kolačke (Mariborska knjižnica, Knjižnica Kamnica, Maribor)

Pripoveduje: Monika Čermelj

Za otroke.

 

17.00

Pravljično godenje (Mariborska knjižnica, Knjižnica Hoče, Maribor)

Pripoveduje: Robert Kereži

Za otroke.

 

17.00

Pravljična dežela (Družinski center Mala ulica, Ljubljana)

Pripoveduje: Tadeja Pungerčar

Družinski center Mala ulica se bo za dva dni spremenil v pravo pravljično deželo. Vstopili bomo v svet pravljic ter se z zgodbami v žepu podali na potep skozi gozd, cvetoči travnik, podvodni svet in zasneženo zimsko pokrajino. V zgodbah nas bodo nagovorili medved, lisica, volk, pes, petelin, štorklja, mravljica in še marsikdo. Poslušali bomo pripovedi, se prelevili v pravljične junake, za hip postali v njihovem svetu. Ščepec pa ga bomo odnesli tudi domov. Morda pa ostanemo kar tam. Kdo ve. Ponovitev: 11. 3. ob 17.00. Za predšolske otroke.

 

petek, 11. marec

10.00

Kako so nastale gosli (Mariborska knjižnica, Pionirska knjižnica Rotovž, Maribor)

Pripoveduje: Andreja Erdlen

Za otroke.

 

10.00

Enci benci na kamenci (Mariborska knjižnica, Pionirska knjižnica Nova vas, Maribor)

Pripoveduje: Tanja Vreš

V Pionirski knjižnici Rotovž in v Pionirski knjižnici Nova vas se bomo v igralnici za najmlajše družili ob pravljicah, pesmih in izštevankah ter spoznavali igre in igrače iz Igroteke Mariborske knjižnice. Za otroke.

 

19.00

Jes pa vem za eno zgodbo o ljubezni (Kavarna & picerija Pr´Peku, Mozirje)

Na predvečer slovenskega praznika zaljubljencev bodo izkušeni pripovedovalci pripovedovali ljubezenske zgodbe iz izročila. Zaupali vam bodo skrivnosti, kako so se sorodne duše iskale nekoč. Za gregorjevo velja, da tega dne voda odnese vse slabo, narava pa naznanja prihod pomladi in daljšanje dneva. Ob pripovedovanju si bomo lahko izdelali majhna plovila imenovana »gregorčki«. Organizatorji: Kuk Potovke, KD Solčava, Zavod Poseben dan. Za otroke in odrasle.

 

sobota, 12. marec

11.00

Pesem morja (Kinodvor, Ljubljana)

Animirani film

Uvod: Špela Frlic

Film Pesem morja je žlahtna animirana pripoved, v kateri režiser Tom Moore preplete zgodbe iz irske in škotske mitologije z zgodbo sodobne družine. Mama je dečku Benu pripovedovala ljudske zgodbe iz irskega in keltskega ljudskega izročila ter ga učila ljudskih pesmi v keltskem jeziku. Neke noči skrivnostno izgine. Za njo ob Benu ostaneta še oče in sestrica Saoirse, ki je zadnji selki, pol človek, pol tjulenj. Edina je, ki lahko pomaga v skale začaranim vilincem. A za to potrebuje svojo tjulnjo kožo. Da bi pomagal sestri, se Ben poda na razburljivo potovanje v svet mitoloških bitij, o katerih mu je pripovedovala mama. Film bo z uvodom pospremila pripovedovalka Špela Frlic, vsak obiskovalec pa prejme tudi knjižico iz zbirke Kinobalon, Pesem morja. Predstava je del programa Kinobalon. Za otroke od 7. leta.

 

20.00

Pa da slišmo! (Vodnikova domačija, Ljubljana)

Pripovedujejo: Ana Duša, Špela Frlic, Rok Kušlan

Trije prekaljeni pripovedovalci, šest ljudskih zgodb, občinstvo in flaša viskija. Pa da slišmo! Organizacija: Pripovedovalski Variete. Za odrasle.

 

nedelja, 13.3.

11.00

Mojca Pokrajculja (Lutkovno gledališče Ljubljana)

Lutkovna predstava

Mojca Pokrajculja je ena najbolj znanih ljudskih pravljic med slovenskimi otroki. Po njej je nastala klasična marionetna predstava, polna ubranega petja in dobre glasbe, skoraj že pravi pravljični muzikal, ki sta ga ustvarili Eka in Brina Vogelnik. Marionete in namizne lutke so narejene po ilustracijah Marije Vogelnik, izdanih v knjižici leta 1940. Ponovitev: 13. 3. ob 17.00. Za otroke od 3. leta.

 

11.00

Palačinkova torta (Vodnikova domačija, Ljubljana)

Pripoveduje: Katja Preša

Animacija ilustracij: Jure Lavrin

Sladkali se bomo s prikupno zgodbo švedskega avtorja Svena Nordqvista, ki pripoveduje o torti iz palačink za mačka, ki je imel rojstni dan trikrat na leto. Predstava iz serije Pika, slika, pravljica, produkcija Divja misel v sodelovanju z založbo Didakta. Za otroke.

 

ponedeljek, 14. marec

17.00

Pes in volk (Lavričeva knjižnica, Vipava)

Lutkovna predstava Waldorfskega vrtca Zlata ptica

Pripoveduje: Teja Kete

Za otroke od 3. leta. Ponovitev: 15. 3. ob 17.00 v Lavričevi knjižnici, Ajdovščina

 

18.00

Doživljajska pravljica Mravljica in čriček (Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani, nad slaščičarno Polonca)

Nastopata: Petra Kopušar, Žiga Deršak

Veseljak čriček najraje igra na svoje gosli, malo lenari, nagaja mravljici in se spet zabava. Konec jeseni pa zapiha mrzel veter in čriček ne ve, kje bo prezimil. Organizator: Društvo prijateljev mladine Mozirje, Osrednja knjižnica Mozirje, Kulturno-umetniški klub Potovke. Za otroke.

 

torek, 15. marec

17.00

Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana (MKL, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana)

Pripoveduje: Ida Mlakar

Slovenska ljudska pravljica o dečku, ki je živel s slepo babico. Imel jo je zelo rad, in ko je toliko odrasel, da je lahko prevzel skrb zanjo, se je zaposlil na ladji. A starejši fantje so ga zasmehovali, saj je bil reven. Ko je svojo bolečino zaupal babici, mu je ta podarila mlinček ... Za otroke od 4. leta.

 

sreda, 16. marec

17.00

Zgodbice za otroke (Lavričeva knjižnica, Vipava)

Pripovedujejo: dijakinje SŠ Veno Pilon Ajdovščina

Za otroke.

 

18.00

Voda (Pokrajinski muzej Kočevje)

Pripovedujejo: Anton Prelesnik, Jožef Gorše, Marija Zalar, David Šušel

Območje Kočevskega, Kostela, Loškega Potoka in Osilnice prinaša veliko zgodb. Tukaj je kar nekaj voda, ki skrivajo v svojih globinah in brzicah na tisoče dogodivščin. Da pa vseh ne bi odplaknil čas pozabe, jih bodo z nami delili domačini v domačem narečju. Pokrajinski muzej Kočevje deluje na območju štirih občin, ki imajo bogato in raznovrstno zgodovino. Skozi pripoved domačinov želimo obuditi kraje in spomine nanje. Za otroke in odrasle.

 

četrtek, 17. marec

15.00

Pravljična vas na Pedagoški fakulteti (Pedagoška fakulteta, Koper)

Pripovedujejo: študentje pod vodstvom Barbare Baloh, Martine Mejak, Jelene Sitar in Barbare Zorman

Bodoči učitelji in vzgojitelji morajo znati pripovedovati pravljice. V okviru  spremljevalnega programa pripovedovalskega festivala Pravljice danes jih bodo pripovedovali svojim kolegom in profesorjem v posebnih pripovedovalnicah na hodnikih fakultete. Če vas zamika poslušanje pravljic in ste ravno v Kopru, obiščite katero od  okrašenih prizorišč in si privoščite pravljico samo zase, ob 17h pa pridite na  skupno poslušanje. Na sporedu bodo ljudske  zgodbe z vsega sveta. Vstopnina: ena pravljica, en gumb. Za odrasle.

 

petek, 18. marec

18.00

Ples s pravljico (Mencingerjeva hiša, Cesta krških žrtev 2, Krško)

Pripovedujejo: Metka Bahlen Okoli, Lan Vošnjak, Katarina Nahtigal, Ana Svetel, Kaja Blazinšek, Katja Puntar

Nadenite si rdeče čeveljce, vstopite v podzemno plesno dvorano in zaplešite z nami vse tja do sončnega vzhoda. Prisluhnite plesnim ljudskim pravljicam z vsega sveta. Organizacija: KD Fabularij. Za odrasle.

 

sobota, 19. marec

11.00

Kamniške pravljične poti: Čevljarija na Vranskem  (Vransko)

Družinski izlet s pripovedovanjem pravljic in ogledom stare čevljarske delavnice

Pripoveduje in vodi: Irena Cerar
V čevljarski delavnici gosti: Alja Viryent Novak

Kamniške pravljične poti so vodeni družinski izleti s pripovedovanjem ljudskih pravljic in povedk. Tokrat bomo pobrali šila in kopita ter se odpravili na Vransko. Obiskali bomo staro čevljarsko delavnico, ki že več generacij pripada družini Alje Viryent Novak, priznane oblikovalke čevljev. Nato pa v znameniti Schwentnerjevi hiši prisluhnili čevljarskim pravljicam ter se igrali zabavne igre s čevlji. Več informacij o dogodku in prijave: www.kam.sik.si. Organizatorja: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko. Za družine.

 

17.00

Maraton kamišibaja (Hiša otrok in umetnosti, Komenskega 9, Ljubljana)

Pripovedovanje zgodb ob japonskem lesenem odru

Pripovedujejo: Enja Grabrijan, Jelena Sitar, Igor Cvetko, Tatjana Grabrijan, Jure Engelsberger, Jerca Cvetko, Irena Rajh Kunaver, Breda in Darko Kočevar, Rok Glavan, Špela Pahor, Katarina Klančnik Kocutar, Špela Hren Juhart

Leta 2013 smo  v Hiši otrok in umetnosti prav v okviru festivala Pravljice danes prvič povedali pet pravljic ob slikah v japonskem lesenem odru, butaju, in tako Sloveniji predstavili kamišibaj. Ta umetnostna forma se je po zaslugi gledališča Zapik dobro prijela v najrazličnejših okoljih in kamišibaj je v treh letih postal del slovenske umetniške produkcije za otroke in odrasle. Na tokratnem dogodku bodo kamišibajkarji iz različnih slovenskih krajev pripovedovali ljudske in ponarodele pripovedi iz domačega in svetovnega izročila. Organizator: Društvo Kamišibaj Slovenija. Za otroke.

 

ponedeljek, 21. marec

10.00

Mali in veliki pripovedujejo velike in malo manjše zgodbe (MKL, Knjižnica Rudnik, Ljubljana)

Vodi: Katja Pinter Željko

V pravljičnem stolpu Knjižnice Rudnik se bodo v času, ko pravljice praznujejo, zbrali

otroci iz Vrtca pod Gradom. Drug drugemu bomo pripovedovali pripovedi iz čarobne

kocke. Za predšolske otroke.

 

18.00

Zbiralci zgodb si pripovedujemo zgodbe (MKL, Knjižnica Rudnik, Ljubljana)

Pripovedujeta: Lucija Magajna, Katja Pinter Željko

Zbiralci zgodb vsak mesec z veseljem zbiramo, odkrivamo in prebiramo nove in stare zgodbe. V času pripovedovalskega festivala si bomo pripovedovali zgodbe o optimizmu in veselju. Za odrasle.

 

torek, 22. marec

17.00

Zakaj petelinček kikirika (MKL, Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana)

Pripoveduje: Tone Obadič

V malavijski ljudski pravljici spoznamo hijeneža in petelina, ki sta velika prijatelja. To si hijenež šteje v veliko čast, saj petelin velja za enakovrednega levu in slonu. Petelina nobena žival noče užaliti, saj mislijo, da lahko s svojim grebenom kadarkoli zakuri svet ... Za otroke od 4. leta.

 

četrtek, 24. marec

10.30

Svet je lep (Vetrinjski dvor, Maribor)

Pripoveduje: Metka Trdin

Igralka Metka Trdin je izbrala tri pravljice z različnih delov sveta, ki jih povezuje glavni pravljični motiv. Pokaže se, da ljudje ne glede na geografsko oddaljenost čutijo in razmišljajo podobno in o enakih rečeh. Dogodek je del festivala Pripoveduj! Za učence OŠ.

 

17.00

Plesna pripovedka (Vetrinjski dvor, Maribor)

Plesni dogodek

Nastopajo: Dalanda Diallo in učenci Plesne izbe

Pravljice iz svetovnega ljudskega izročila bodo tokrat zaživele s plesom. Dogodek je del festivala Pripoveduj! Za otroke in odrasle.

 

 

URNIK PRIREDITEV V LJUBLJANI

 

torek, 1. 3.

17.00 Rdeča kokoška (Ida Mlakar), za otroke od 4. leta (MKL, KOŽ)

sreda, 2. 3.

20.00 Orientalske zgodbe s poudarkom na libanonskem ustnem izročilu (Polona Prosen, Tea Vidmar), za otroke od 10. leta in odrasle (Hostel Celica, Metelkova)

četrtek, 3. 3.

17.30 Pravljica o samorogu (Ana Suhadolnik), za predšolske otroke  (MKL, Knjižnica Brezovica)

petek, 4. 3.

19.00 Človek in morje (Ana Svetel, Katarina Nahtigal), za odrasle (SEM)

nedelja, 6. 3.

11.00 In če krava spregovori (Špela Frlic), za otoke od 4. leta (Vodnikova domačija)

ponedeljek, 7. 3

9.00 Pripovedovanje v muzejih (Anja Štefan), za odrasle (Muzej sodobne umetnosti)

torek, 8. 3.

17.00 Kako je slon dobil rilec (Tone Obadič), za otroke od 4. leta (MKL, KOŽ)

20.00 Večer resničnih zgodb: Zgodbe iz podzemlja, za odrasle (Klub Daktari)

sreda, 9. 3.

17.00 Ko se babica naveliča pripovedovati, za otroke od 4. leta (MKL, Knjižnica Bežigrad)

18.00 Vam teče jezik? (Barbara Kaiser), za odrasle (MKL, Knjižnica Prežihov Voranc)

18.30 Ko se babica naveliča pripovedovati, za odrasle (MKL, Knjižnica Bežigrad)

19.30 Od Pusta do Polpetelinčka (Tatjana Mavrič), za odrasle (MKL, Knjižnica Šentvid)

19.30 Ti povem ano pravco (Ciril Horjak, Ivanka Učakar, Iztok Kenda, Janko Gabrič, Lidija Ličen, Milan Zrinski, Milena Ožbolt, Rudi Bučar), za odrasle (CD)

četrtek, 10. 3.

9.30 Zlata skledica (Katja Povše, Ana Vipotnik, Igor Leonardi), za otroke od 4. leta (SEM)

17.00 Pravljična dežela (Tadeja Pungerčar), za predšolske otroke (Družinski center Mala ulica)

19.30 S pravljico okrog sveta (Bagrat Arazjan, Gabriela Droga Mazovec, Issiaka Sanou, Katalin Petar Krivokapič, Lyudmyla Rublyova, Nandakumar Chellappan Nair, Vael  Hanuna), za odrasle (CD)

petek, 11. 3.

17.00 Pravljična dežela (Tadeja Pungerčar), za predšolske otroke (Družinski center Mala ulica)

17.30 Zlata skledica (Katja Povše, Ana Vipotnik, Igor Leonardi), za otroke od 4. leta (CD)

19.30 Pobrano na kup (Andrej Rozman – Roza, Irena Cerar, Ljerka Belak, Joseph Nzobandora – Jose, Sandi Pavlin, Špela Frlic, Veronika Rot Gabrovec, Zdravko Duša, Brencl banda), za odrasle (CD)

sobota, 12. 3.

11.00 Pesem morja (Špela Frlic), za otroke od 7. leta (Kinodvor)

20.00 Pa da slišmo! (Ana Duša, Špela Frlic, Rok Kušlan), za odrasle (Vodnikova domačija)

nedelja, 13.3.

11.00 Palačinkova torta (Katja Preša), za otroke (Vodnikova domačija)

11.00 Mojca Pokrajculja, lutkovna predstava za otroke od 3. leta (Lutkovno gledališče Ljubljana)

17.00 Mojca Pokrajculja, lutkovna predstava za otroke od 3. leta (Lutkovno gledališče Ljubljana)

torek, 15. 3.

17.00 Čarobni mlinček ali zakaj je morska voda slana (Ida Mlakar), za otroke od 4. Leta (MKL, KOŽ)

sobota, 19. 3.

17.00 Maraton kamišibaja (Enja Grabrijan, Jelena Sitar, Igor Cvetko, Tatjana Grabrijan, Jure Engelsberger, Jerca Cvetko, Irena Rajh Kunaver, Breda in Darko Kočevar, Rok Glavan, Špela Pahor, Katarina Klančnik Kocutar, Špela Hren Juhart), za otroke (Hiša otrok in umetnosti)

ponedeljek, 21. 3.

10.00 Mali in veliki pripovedujejo velike in malo manjše zgodbe (Katja Pinter Željko), za predšolske otroke (MKL, Knjižnica Rudnik)

18.00 Zbiralci zgodb si pripovedujemo zgodbe (Lucija Magajna, Katja Pinter Željko), za odrasle (MKL, Knjižnica Rudnik)

torek, 22. 3.

17.00 Zakaj petelinček kikirika (Tone Obadič), za otroke od 4. leta (MKL, KOŽ)

 

URNIK PRIREDITEV PO SLOVENIJI

 

ponedeljek, 7. 3.

8.00 Ljudsko izročilo z Gore (Franc Černigoj), za učence 2. triade OŠ (Lavričeva knjižnica, Ajdovščina)

torek, 8. 3.

17.00 O speči kraljični in čudodelnem ptiču (Mateja Poljšak Čuk), za otroke od 4. leta (Lavričeva knjižnica, Ajdovščina)

17.00 Kamen, ki je imel srce (Aljoša Križ), za otroke (pravljična soba, Mestna knjižnica Izola)

17.00 Najmanjši repek in Trije zajčki (Agica Kovše), za otroke(Mariborska knjižnica, Pionirska knjižnica Rotovž)

17.00 Štirje godci (Igor Černe), za otroke (Mariborska knjižnica, Knjižnica Pobrežje)

18.00 Pravljični večer za odrasle (Marko Bezenšek, Monika Čermelj, Andreja Erdlen, Robert Kereži, Aleksandra Papež, Mojca Plaznik, Rafael Pavličič), za odrasle (Splošna knjižnica Ljutomer)

19.00 Zgodbe o ženskah (Patricija Sosič Kobal, Bruno Orlando, Dean Semolič, Kristina Menih), za odrasle (čitalnica, Mestna knjižnica Izola)

sreda, 9. 3.

10.00 Ljudsko izročilo z Gore (Franc Černigoj), za učence 2. triade OŠ (Lavričeva knjižnica Podnanosu)

11.00 Kako je mladenič po kopni zemlji prijadral po nevesto (Martina Zalar), za otroke (Lavričeva knjižnica, Podnanos)

četrtek, 10. 3.

10.00 Pripovedovanje pravljic in pomen ljudskega pripovednega izročila (Marina Hrs), za dijake (SŠ Izola)

16.30 Pravljica na busu (Hilarija Kete), za otroke od 3. leta (Gojače)

17.00 Ježek, miška in lisica, Ježu se je mudilo (Agica Kovše), za otroke (Mariborska knjižnica, Pionirska knjižnica Nova vas)

17.00 Kako je želva pekla kolačke (Monika Čermelj), za otroke (Mariborska knjižnica, Knjižnica Kamnica)

17.00 Pravljično godenje (Robert Kereži), za otroke (Mariborska knjižnica, Knjižnica Hoče)

petek, 11. 3.

10.00 Kako so nastale gosli (Andreja Erdlen), za otroke (Mariborska knjižnica, Pionirska knjižnica Rotovž)

10.00 Enci benci na kamenci (Tanja Vreš), za otroke (Mariborska knjižnica, Pionirska knjižnica Nova vas)

19.00 Jes pa vem za eno zgodbo o ljubezni, za otroke in odrasle (Kavarna & picerija Pr´Peku, Mozirje)

ponedeljek, 14. 3.

17.00 Pravljica na busu (Hilarija Kete), za otroke od 3. leta (Kamnje)

17.00 Pes in volk (Teja Kete), za otroke od 3. leta (Lavričeva knjižnica, Vipava)

18.00 Doživljajska pravljica Mravljica in čriček (Petra Kopušar, Žiga Deršak), za otroke (Mozirje)

torek, 15. 3.

17.00 Pes in volk (Teja Kete), za otroke od 3. leta (Lavričeva knjižnica, Ajdovščina)

sreda, 16. 3.

17.00 Zgodbice za otroke  (dijakinje SŠ Veno Pilon), za otroke (Lavričeva knjižnica, Vipava)

18.00 Voda (Anton Prelesnik, Jožef Gorše, Marija Zalar, David Šušel), za otroke in odrasle (Pokrajinski muzej Kočevje)

17. marec

15.00 Pravljična vas na Pedagoški fakulteti (študentje pod vodstvom Barbare Baloh, Martine Mejak, Jelene Sitar in Barbare Zorman), za odrasle (Pedagoška fakulteta, Koper)

petek, 18. 3.

18.00 Ples s pravljico (Metka Bahlen Okoli, Lan Vošnjak, Katarina Nahtigal, Ana Svetel, Kaja Blazinšek, Katja Puntar), za odrasle (Mencingerjeva hiša, Krško)

sobota, 19. 3.

11.00 Kamniške pravljične poti: Čevljarija na Vranskem (Irena Cerar, Alja Viryent Novak), za družine (Vransko)

nedelja, 20. 3.

17.30 Orientalske zgodbe s poudarkom na libanonskem ustnem izročilu (Polona Prosen, Tea Vidmar), za otroke od 10. leta in odrasle (Klubu Orfej, Vrhnika)

četrtek, 24. 3.

10.30 Svet je lep (Metka Trdin), za učence OŠ (Vetrinjski dvor, Maribor)

17.00 Plesna pripovedka (Dalanda Diallo in učenci Plesne izbe), za otroke in odrasle (Vetrinjski dvor, Maribor)

Izvedbo pripovedovalskega festivala Pravljice danes 2016 omogočajo Cankarjev dom (CD), Slovenski etnografski muzej (SEM) in Skupnost muzejev Slovenije.

Spremljevalni program festivala je nastal v sodelovanju z različnimi inštitucijami. Več informacij o njihovih dogodkih najdete na povezavah s spletne strani festivala www.pravljicedanes.si.

Pripovedovalski festival Pravljice danes sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.

Za knjižna darila se zahvaljujemo Mladinski knjigi Založbi.

Medijska pokrovitelja: reviji Cicido in Ciciban

Program oblikujejo, vodijo in koordinirajo: Anja Štefan, pesnica, pisateljica in pravljičarka; Irena Matko Lukan in Alenka Veler, urednici otroškega in mladinskega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga

Ilustracija: Ančka Gošnik Godec

Fotografije s prejšnjih festivalov Pravljice danes: Nada Žgank, Domen Pal

Spletne strani festivala: Zaš Brezar

 

Vstopnina:

6,50 EUR za prireditve v CD

3,50 EUR za otroške prireditve v SEM

 

Ob nakupu petih ali več vstopnic za večerne predstave v Cankarjevem domu odobrimo 10-odstotni popust. Dodatne informacije in rezervacije za organizirane skupine: T 01 241 71 72 E kristina.jermancic@cd-cc.si.

 

Nakup vstopnic in informacije

Za prireditve v Cankarjevem domu:

Cankarjev dom

kulturni in kongresni center

Prešernova cesta 10

1000 Ljubljana

 

Informacijsko središče CD: T 01 2417 299 F 01 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si

Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic s plačilnimi karticami po T 01 241 73 00, ob delavnikih od 9. do 18. in ob sobotah od 11. do 13. ure, ter po S www.cd-cc.si. 

Dodatne informacije: T 01 241 71 72 E kristina.jermancic@cd-cc.si

 

Za prireditev v Slovenskem etnografskem muzeju (predstave za otroke):

 

Slovenski etnografski muzej

Metelkova 2

1000 Ljubljana

 

Nakup vstopnic in rezervacije

Recepcija Slovenskega etnografskega muzeja

od torka do nedelje od 10.00 do 18.00

T 01 300 87 45 E trgovina@etno-muzej.si S www.etno-muzej.si 

 

Kontaktna oseba

Sonja Kogej Rus

T 01 300 87 50 ali 031 728 955 E sonja.kogej-rus@etno-muzej.si

 

Skupnost muzejev Slovenije

Prijave za delavnico v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani sprejema Sandra Jenko, koordinatorica sekcije za izobraževanje in komuniciranje Skupnosti muzejev Slovenije: sandra.jenko@slogi.si

3.3.2016

Razvoj podeželja - predavanja

Spoštovani,
obveščamo vas, da bo zaradi daljše bolezenske odsotnosti izr. prof. dr. Vita Hazlerja predavanja iz Razvoja podeželja izvedla asist. dr. Tadeja Primožič. Predavanja bodo potekala ob ponedeljkih ob 16.20 v predavalnici P3 (prva ura 7. 3. 2016).  

30.9.2015

GOVORILNE URE IN INDIVIDUALNE KONZULTACIJE IZVAJALCEV PEDAGOŠKEGA PROCESA V ŠTUDIJSKEM LETU 2015/2016

Govorilne ure so edini možni uradni način komunikacije. Elektronska pošta je v uporabi le pri tistih izvajalcih, ki to želijo. (sklep seje sveta oddelka, 12.5.2009)

 

Individualne konzultacije - doktorski študij; izredni študij in tuji študenti. Na individualne konzultacije se morajo študentke in študenti predhodno najaviti.

 

Tekoče odpovedi in spremembe govorilnih ur in konzultacij so objavljene na povezavi obvestila.

 

Doc. dr. Alenka Bartulović
ponedeljek, 16.15 ali po predhodnem dogovoru

 

Red. prof. dr. Bojan Baskar
sreda, 13.30-14.30
sreda, 18.00-19.00 (predstojniške ure - obvezna najava)
torek, 14.40-15.40 (doktorski, izredni študij – obvezna najava)

 

Doc. dr. Mateja Habinc
ponedeljek, 11.30-12.30

 

Izr. prof. dr. Vito Hazler
zaradi bolezni do nadaljnjega odsoten
(Če imate kakšna vprašanja glede seminarskih, diplomskih, magistrskih ali doktorskih nalog pri izr. prof. dr. Hazlerju se obrnite na oddelčno tajništvo.) 

 

izr. prof. dr. Jože Hudales
prvi  semester: četrtek 14.30-15.30
drugi semester: sreda 14.30-15.30



Red. prof. dr. Božidar Jezernik
četrtek, 9.00- 10.00
četrtek, 10.00 (doktorski študij – obvezna najava)



doc. dr. Miha Kozorog
prvi semester: torek, 12.00
drugi semester: sreda, 11.30

 

doc. dr. Boštjan Kravanja
torek, 13.00-14.30
torek, 14.30-16.00 – Kreol in izredni študij; obvezna najava (bostjan.kravanja@guest.arnes.si)


Doc. dr. Uršula Lipovec Čebron
prvi semester: sreda, 8.00-9.30
drugi semester: ponedeljek, 9.00-10.30

 

doc. dr. Sarah Lunaček Brumen
prvi semester:
torek, 13.30-14.30
ponedeljek, 13.00-14.00 (za Erasmus študente)

drugi semester: sreda, 10.00-11.00

 

Red. prof. dr. Mirjam Mencej
prvi semester: sreda, 11.30-12.30
drugi semester: http://etnologija.etnoinfolab.org/en/informacija.asp?id_meta_type=79&id_informacija=5521 

 


Red. prof. dr. Rajko Muršič
sreda, 9.30-10.30
torek, 18.00-20.00 (individualne konzultacije – obvezna najava na email. Potekale bodo v terminih predavanj na doktorskem študiju: http://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/71/2/2015/URNIK_BOLONJSKEGA_DOKTORSKEGA_STUDIJA_NA_OEIKA_V_STUDIJSKEM_LETU_2015-16_2760.pdf)

 

Izr. prof. dr. Jaka Repič
prvi semester:
sreda, 8.30-9.30
torek, 17.00-18.00 (doktorski, izredni študij – obvezna najava)


drugi semester:
torek, 11.30-12.30
torek, 17.00-18.00 (doktorski, izredni študij – obvezna najava)



izr. prof. dr. Peter Simonič
Prvi semester (1. 10. 2015 – 19. 2. 2016):
sreda, 15.00-16.30 — redni
sreda, 16.30-17.30 — Kreol in izredni (obvezna najava)

 

Drugi semester (22. 2. 2016 – 6. 6. 2016):
ponedeljek, 16.30-18.00 — redni
ponedeljek, 18.00-19.30 — Kreol in izredni  (obvezna najava)

 

Med poletnimi semestralnimi počitnicami (13. 6 - 26. 9. 2016), razen v času letnega dopusta:
ponedeljek, 13.30-14.30 — redni
ponedeljek, 14.30-15.00 — Kreol in izredni (obvezna najava)

 

doc. dr. Dan Podjed
po predhodnem dogovoru na: dan.podjed@ff.uni-lj.si

 

Lektorica mag. Kaja Katarina Brecelj
torek, 11.20 in četrtek, 12.50

 

Lektorica mag. Saša Podgoršek
torek, 11.20-12.10 ali po predhodnem dogovoru na e-naslov: sasa.podgorsek@guest.arnes.si



Asist. dr. Tadeja Primožič
po predhodnem dogovoru na: tadeja.primozic@guest.arnes.si



Izr. prof. dr. Marko Terseglav
po predhodnem dogovoru na: marko.terseglav@gmail.com

 

Datum zadnje spremembe: 17. 2. 2016

Uredila: Mojca Bele 

2.3.2016

Brezplačne karte za študente za Dramo

Drame smo prejeli 50 brezplačnih kart za študente za razne predstave; datume, ure in za katere predstave gre, najdete spodaj. Interesenti dobite karte pri Poloni Movrin, v pisarni 527 (FF).

-          10. marec, ob 19:30,  Kralj na Betajnovi: 14 kart

-          11. marec, ob 19:30, Liliom: 4 karte

-          15. marec, ob 20:00, Ponorela lokomotiva: 10 kart

-          21. marec, ob 20:00, Art: 6 kart

-          29. marec, ob 19:30, Evropa: 12 kart

-          24. marec, ob 20:00, Inventrua: 4 karte

2.3.2016

Kultura stavbarstva in bivanja - 2. semester

Obveščamo vas, da bo zaradi daljše bolezenske odsotnosti izr. prof. dr. Vita Hazlerja predavanja iz Kulture stavbarstva in bivanja v drugem semestru izvedla doc. dr. Katja Hrobat Virloget.

 

Predavanja bodo potekala v šestih peturnih blokih in sicer v naslednjih terminih:

 

17. 3. 2016, 13.00-17.10, predavalnica P2

31. 3. 2016, 13.00-17.10, predavalnica P2

14. 4. 2016, 13.00-17.10, predavalnica P2

21. 4. 2016, 13.00-17.10, predavalnica P2

5. 5. 2016, 13.00-17.10, predavalnica P2

19. 5. 2016, 13.00-17.10, predavalnica P2

2.3.2016

Antropologija religije

Obveščam vas, da bodo predavanja in seminar iz Antropologije religije potekala do konca semestra v predavalnici P3 (sprememba v urniku). 

2.3.2016

Odpoved predavanj in seminarja pri red. prof. dr. Božidarju Jezerniku

Red. prof. dr. Božidar Jezernik obvešča študente, da v ponedeljek 7. 3. 2016 odpadejo njegova predavanja in seminar.

 

2.3.2016

Govorilne ure pri doc. dr. Hudalesu

Zaradi službene  odsotnosti bodo danes 2.3. govorilne ure pri izr. prof. dr. Jožetu Hudales od 13.15 do 14.15. po dogovoru oz. najavi po e-pošti pa tudi jutri od 11.00 do 12.00.

1.3.2016

Zagovor diplomske naloge

V ponedeljek, 14. marca 2016bo v okviru skupnega Seminarja iz teorij kulture in urbane antropologije ob 13.00

v P3 zagovarjala diplomsko nalogo kolegica

 

 Melita Feltrin

 

 USPAVANKE NISO ZA ODMÈT:

Multidisciplinarni in aplikativni pristop k preučevanju uspavank v predšolski vzgoji

 

 Vabljene in vabljeni!

 

1.3.2016

Zagovor diplomske naloge

V ponedeljek, 14. marca 2016bo v okviru skupnega Seminarja iz teorij kulture in urbane antropologije ob 13.00v P3 zagovarjala diplomsko nalogo kolegica

 

 Melita Feltrin

 

 USPAVANKE NISO ZA ODMÈT:

Multidisciplinarni in aplikativni pristop k preučevanju uspavank v predšolski vzgoji

 

 Vabljene in vabljeni!

 

1.3.2016

Razpis štipendij za poletni študij v ZDA

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) že tretje leto zapored objavlja razpis za poletni študij (10 tednov) na nekaterih izmed najboljših univerz v ZDA. Štipendija je namenjena dodiplomskim, podiplomskim in doktorskim študentom iz Slovenije in Američanom slovenskih korenin, dobitnikom pa omogoča pokritje vseh stroškov transporta in bivanja v ZDA. 
Do vsebine razpisa je mogoče dostopati preko http://www.ase-fund.org/fellowship2016.html, kjer je objavljen tudi seznam sodelujočih univerz in profesorjev. Rok za prijavo je 31. marec 2016.

1.3.2016

Štipendije sloveške vlade

http://www.scholarships.sk/en/main/o-programe

1.3.2016

Etnološka muzeologija-vaje

Izr. prof. dr. Jože Hudales sporoča, da se bodo vaje iz Etnološke muzeologije (Etnološki praktikum - muzeologija) začele v petek 12.3. 2016 ob 9.30, ko se bodo vsi študentje razdelili v skupine in prejeli navodila in zadolžitve glede pregleda doslej zbranega gradivo in priprav na terensko delo. Terenske vaje bodo opravili bodisi sredi aprila (Ekomuzej Huda jama) ali  prvi teden junija (Muzej norosti Trate). Na voljo je še nekaj drugih manjših projektov na terenu. 

 

Nova oddelčna spletna stran


Obveščamo vas, da se selimo na novo oddelčno spletno stran. Dostopni sm... več »

Predstavitveni film Oddelka o etnologiji, antropologiji, folkloristiki


Predstavitveni film o etnologiji, antropologiji in folkloristiki avtoric... več »

Klub diplomantov etnologije


Na povezavi http://etnologija.etnoinfolab.org/
sl/informacija.asp?id_meta... več »

Vsa obvestila

ISEKA Informacijski sistem etnologije in kulturne antropologije

 

 


E-učilnice OEKA

 

 

Vabimo vse sedanje in bivše študente, da se pridružijo skupini EIKA na Facebooku.

 

 

Blog Angažirana etnografija

http://angart-etnograf.blogspot.com/

Copyright © 2019 Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Politika zasebnosti in piškotki