Dogodki, konference, simpoziji

7/2/2018
Jugoslovanski spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno (1918–41)

Simpozij, Ljubljana, 18. in 19. oktober 2018  

Danes se spomenike, povezane s 1. svetovno vojno, ki so nastali v medvojni Jugoslaviji, praviloma obravnava ločeno, v okvirih držav naslednic. Simpozij bo poskušal predstaviti čim bolj celovito sliko te produkcije in zarisati njene skupne značilnosti, a obenem tudi razlike, v veliki meri pogojene z zelo raznolikimi lokalnimi tradicijami komemoriranja in postavljanja obeležij.

            Drugi cilj simpozija je razmislek o tem, kako so se v spomenike vpisovale težnje po krepitvi skupne jugoslovanske identitete, vzpostavljanju kolektivnega imaginarija in čim bolj enotni, prepoznavni vizualni podobi mlade države. Jugoslavija je imela na tem področju precejšnje težave, ki jim niso botrovale le notranje mednacionalne in politične napetosti ter nedomišljena državna kulturna politika, temveč tudi pomanjkanje združujočih skupnih zgodb in spominov. Ker so se jugoslovanski narodi pred združitvijo pogosto znašli v antagonističnih političnih taborih, so zgodbe iz preteklosti na mlado državo lahko učinkovale celo skrajno razdiralno.

            Tudi produkcija spomenikov, posvečenih vojnim dosežkom in padlim v 1. svetovni vojni, je bila kočljiva, saj so se v isti državi znašli tako zmagovalci kot poraženci, borce z ene in druge strani se je sočasno pokopavalo in se jih spominjalo. Spomeniki, ki običajno neposredno in glasno pripovedujejo, da mrtvi niso padli zaman in živi živijo vrednote, za katere so se borili, niso bili mogoči. Iskrena ali pragmatična solidarnost je zmagovalce vsaj na začetku omejevala, da bi se prosto razmahnili v evforičnem, zmagoslavnem narativu. Še toliko bolj je bila omejena stran poražencev, saj se je zgodilo ravno obratno od tega, za kar se je borila, in smrti preštevilnih padlih nikakor ni bilo mogoče osmisliti.

***

PROGRAM

 

četrtek, 18. oktober 2018: Produkcija spomenikov, povezanih s 1. svetovno vojno, v različnih delih Jugoslavije

 

10.30 Uvodni nagovori

11.00 Beti Žerovc: Razvoj javnega spomenika na območju bodoče Jugoslavije

11.30 Petra Svoljšak: Kamni spomina: Kako in zakaj so nastajali spomeniki med 1. svetovno vojno – primer slovenskega prostora in soške fronte

 

12.30 Marko Štepec: Spomeniki 1. svetovne vojne v Sloveniji

13.00 Ljiljana Dobrovšak: Prostori spomina na 1. svetovno vojno na Hrvaškem

13.30 Andrea Baotić-Rustanbegović: Spomeniki žrtvam 1. svetovne vojne: Komemorativne prakse v Bosni in Hercegovini

 

15.00 Nenad Lajbenšperger: Spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno, v Srbiji brez pokrajin, v Vojvodini in v tujini

15.30 Danilo Šarenac: Spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno, na ozemlju Makedonije, Kosova in Črne Gore ter spomeniki tujim vojakom v Srbiji in Makedoniji

16.00 Pogovor s predavatelji

 

petek, 19. oktober 2018: Spomeniki v službi države

10.30 Olga Manojlović Pintar: Spomeniki junakom in žrtvam 1. svetovne vojne in politika spominjanja v Jugoslaviji

11.00 Borut Klabjan: Nasilje v prostoru: Markacija obmejnega prostora v severnem Jadranu v prvi polovici 20. stoletja

11.30 Dalibor Prančević: Ivan Meštrović in 1. svetovna vojna: Pot umetnika od izseljenskega aktivizma do državnih naročil

 

12.30 Barbara Vujanović: Oblikovanje naroda: Medvojni spomeniki v kontekstu zagrebške likovne akademije

13.00 Aleksandar Ignjatović: Jugoslovanstvo skozi sintakso klasicizma: Spomeniki, povezani s 1. svetovno vojno, v Beogradu in Ljubljani, 1931–39

13.30 Pogovor s predavatelji

***

Simpozij je posvečen Špelci Čopič (1922–2014), poznavalki in interpretinji slovenskega in jugoslovanskega kiparstva ter javnih spomenikov v 20. stoletju. Spomnili se je bomo tudi s priložnostno spominsko vitrino.

 

Organizator: Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Simpozij je del seminarja Umetnost za skupnostno rabo.

 

Partnerja: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo in Moderna galerija.
Simpozij se pridružuje mednarodnemu projektu in razstavi Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–41), ki se bo v Moderni galeriji odprla spomladi 2019.

 

Prizorišče: Moderna galerija, Cankarjeva 15, Ljubljana

 

Kontakt: info@igorzabel.org

 

 

Copyright © 2019 Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Politika zasebnosti in piškotki