Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Oddelek za etnologijo
in kulturno
antropologijo
Zavetiška 5
1000 Ljubljana
T: +386 (1) 241 15 20
e-pošta:
eika@ff.uni-lj.si
Iskalnik:
SIMPOZIJI, POSNETKI PREDAVANJ:
Z »ZUPANIČEVO KNJIŽNICO« skušamo etnologi in etnologinje ter kulturni antropologi in antropologinje z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani povezati domače raziskovalne dejavnosti z dogajanji v stroki na tujem. Monografije in zborniki, ki jih predstavljamo, izpričujejo širok domet in vsebinsko raznolikost raziskovalnih in aplikativnih tematik.
Danes že lahko trdimo, da je zbirka postala mostišče med najaktualnejšim domačim in tujim dogajanjem v stroki ter skrbi za najvišjo možno raven izdajanja domačih etnoloških in antropoloških del. Seveda pa je treba vedeti, da trdnost mostu, ki ga postavlja 'Zupaničeva knjižnica', ni odvisna le od dobre volje in zamisli snovalcev zbirke, temveč tudi od zunanje podpore - Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo in Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, ki so omogočili natis posameznih zvezkov iz zbirke.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 47 ISBN 978-961-06-0144-9 |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 46 Helena Konda: Grafiti v Ljubljani. Zgodovina, grafitarji, mesto Ljubljana 2017, 262 str. Kazalo ISBN 978-961-237-966-7 821.163.6-93-17.011.2(497.4Ljubljana) |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 45: |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 44: Ljubljana 2017, 262 str. Uredila: Jože Hudales, Tanja Roženbergar |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 43: Ljubljana 2017, 232 str. Edited by Miha Kozorog and Rajko Muršič ISBN 978-961-237-897-4 |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 42: Ljubljana 2017, 272 str. ISBN 978-961-237-889-9 |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 41: |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 40: Simona Klaus, Pa vse kar sem hotu, so ble dobre vile : folklora v oglasihmed letoma 1980 in 2011v Sloveniji. Ljubljana 2014, 278 str. Kazalo ISBN 978-961-237-649-9 274063360 ISSN 1855-671X |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 39: Praznična večglasja : prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem Ljubljana 2014, 250 str. Glavna urednica: Ingrid Slavec Gradišnik Kazalo ISBN 978-961-237-632-1 ISSN 1855-671X |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 38: |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 36: |
|
Zupaničeva knjižnica 35: Ljubljana 2013, 450 str. |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 34: |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 33: ISBN 978-961-237-391-7 |
V prispevkih, ki so nastali v okviru Teoretskega seminarja pri prof. Božidarju Jezerniku za študente podiplomskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, avtorji razmišljajo o vprašanjih, povezanih z muzejskimi prezentacijami in manipulacijami s prikazovano preteklostjo ter o možnostih prezentiranja sodobnih kulturnih pojavov, ki doslej še niso bili predmet muzejskih razstav. Knjiga vsebuje naslednja poglavja: Nacionalizacija preteklosti, Muzejske razstave med znanostjo in ideologijo, Nove težnje v muzeologiji in komunikativnost muzejev v sodobni družbi, Zapuščina imperija v muzejski zbirki, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Preteklost v muzejih, Razstavljeno telo, "Rasna spaka", Metelkova mesto in institucija muzeja ter Ulični muzej, odprta vrata Kult-ulice.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 32: Niko Zupanič, njegovo delo, čas in prostor Ljubljana 2009. 241 str. Uredila: Rajko Muršič in Mihaela Hudelja Kazalo ISBN 978-961-237-367-2 251673088 |
Zbornik prikazuje življenje, znanstveno in tudi politično delovanje prof. dr. Nika Zupaniča, svetovno priznanega strokovnjaka za različne, a sorodne znanstvene vede. V svojih prispevkih so avtorji z različnimi strokovnimi pogledi predstavili in osvetlili njegovo znanstveno delo in številna področja raziskovanj, npr. etnologije, antropologije, arheologije, kulturne zgodovine in muzeologije, pa tudi njegovo zelo aktivno politično življenje, kjer je imel kar nekaj pomembnih funkcij. Poleg izredno plodnega znanstvenega opusa je treba poudariti njegovo osebnost. Bil je prvi profesor in utemeljitelj programa antropologije oziroma etnologije na Univerzi v Ljubljani ter ustanovitelj oziroma prvi ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja, urednik prve slovenske etnološke publikacije Etnolog. Po njem je poimenovana zbirka publikacij s področja etnologije in kulturne antropologije.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 31: |
Industrijska revolucija je uveljavila spremembo kot edino stalnico modernega življenja. Sedanjost je postala sinonim za spremembe, preteklost pa stalnica, ki je ne more spremeniti nihče, niti bog. Postala je nekakšen otok stabilnosti in varnosti v nemirnem morju nenehnih sprememb. Zamišljena preteklost je imela pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalnih identitet, saj je bila pripadnost določeni skupnosti praviloma definirana kot skupno posedovanje določene dediščine.
Dediščina je postala predmet tekmovanja, pogajanja in konflikta, različne družbene skupine so tako ohranjale in/ali pozabljale vsaka svojo dediščino, različna obdobja so prepoznavala različne elemente dediščine kot pomembne. V razvoju družbenih skupnosti je dediščina tako delovala kot »cokla zapuščine« ali kot »gonilna sila«.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 30: |
Osamosvajanje Slovenije je sovpadalo z ekspanzijo neoliberalizma. Nova država je sprejela premise Zahoda in pol-perifernost. V javnosti se je mitologija tisočletnih sanj ( = narodno-emancipacijskih teženj) prežemala s pričakovanji evropske kapitalistične svobode, tehnološkega napredka, blagostanja in religiozne prenove. Na proslavah ob dnevu državnosti so slavili slovenske mislece in umetnike od 16. stoletja naprej ter sožitje narodov navznoter in navzven. Na oder so najprej postavili velikane naroda, torej zgodovino. A vrstile so se javne polemike med prvaki strank, kulturnimi kritiki, režiserji in obiskovalci/gledalci: o primernosti scenarija, o političnih govorih in podobnem. Po letu 2004 je kazalo, da je najbolje organizirati kar popevkarski večer. O ustreznosti odrenja slovenske države so vsako leto premišljevali v posebnem koordinacijskem odboru. Avtor je podrobno opisal in analiziral petnajst tranzicijskih proslav ob dnevu državnosti. Obravnava slovensko politično mitologijo in rituale najprej kot kulturnopolitični in antropološki problem, potem pa še kot menedžerski projekt.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 29: |
V kritično zastavljeni etnografski študiji avtor turizem na Tolminskem obravnava kot diskurz, ki akterje legitimira pri vključevanju v družbene odnose. Lokalni turizem avtor osvetli v zgodovinskem, institucionalnem in ljudskem kontekstu. Avtor predstavi zgodovino turizma v Zgornjem Posočju ter njegovo institucionalizacijo okoli leta 2000. Avtor pokaže, da je institucionalizacijo lokalnega turizma v pretežni meri vodil ekonomski diskurz, pri čemer so vključeni akterji zanemarili družbeno-kulturni kontekst sodobnih turističnih pobud na Tolminskem. Posebej ga v tem kontekstu zanima mladinski turizem vezan na glasbene festivale v Tolminu.
Študija je zasnovana na paradigmah antropologije turizma in antropologije prostora. Avtor vpelje nove raziskovalne teme v antropologijo turizma, in sicer predvsem takšne, ki zadevajo nastajanje novih turističnih destinacij v sodobnem svetu, njihovo oglaševanje ter identifikacijske procese lokalnih prebivalcev v povezavi z oglaševanjem krajev na globalnem prizorišču.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 28: |
Tokratni zbornik je že sedmi po vrsti ter vključuje tematsko raznolike prispevke. V prvem delu zbornik obravnava razmerja med politiko, državo in religijo v jugovzhodni Evropi. Članki zgodovinsko in antropološko obravnavajo balkanski nacionalizem in identitetne politike, odnos med pravoslavno religijo in srbsko nacionalnostjo, oživitev religioznih skupnosti v Albaniji, pomen religioznih prostorov v Makedoniji, konflikte in vojne v bivši Jugoslaviji ter kulturni vidik v diskurzih o Balkanu. Drugi del zbornika obravnava posocializem v Evropi in sicer diskurze o neoliberalizmu v osrednji Evropi ter pojavu nostalgije, ki se odraža v socialnem spominu na socializem v Jugoslaviji. Tretji del je posvečen migracijam v južni Evropi in sicer obravnava begunce ter delavske migrante iz Bosne in Hercegovine in Hrvaške na Švedskem, transnacionalne migracije med Argetnino in Slovenijo, ter tihotapljene migrantov preko gibraltarske ožine v Španijo. Naslednji del v ospredje postavlja konstrukcije in reprezentacije identitet v različnih nacionalnih, turističnih, urbanih in celo muzejskih kontekstih. Temu sledi poglavje, ki z arheološkega in zgodovinskega vidika obravnava poreklo in identiteto Slovanov. V šestem delu avtorji obravnavajo antropološke perspektive spremljanja biotske raznovrstnosti ter diskurze o naravi, ekologiji in okolju. Zadnji tematski sklop je namenjen obravnavi spola in položaja žensk v antični Grčiji in v kontekstu sodobnega ameriškega imperializma in islamizma na Bližnjem vzhodu.
|
Zupaničeva knjižnica 27: |
Monografija kljub naslovu v marsičem izpolnjuje potrebe po kritičnem premisleku o razvoju in stanju muzejske teorije in prakse v (vseh) slovenskih muzejih. Že v uvodu avtor razkriva presenetljivo dejstvo, da je (bila) preteklost slovenskih muzejev in muzejske misli v "precejšni meri nenapisana", čeprav so muzeji tudi pri nas ena tistih institucionalnih pridobitev modernega obdobja, ki so odigrali izjemno pomembno vlogo v
oblikovanju nacionalnih identitet in modernega svetovnega nazora.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 26: |
Zbornik prinaša prispevke osemnajstih avtorjev, ki so sodelovali na spominskem simpoziju 'Borut Brumen - etnolog in mirovnik' v Šalovcih leta 2006. Prispevki so s področja muzeologije, urbane antropologije, evropske etnologije in antropologije, migracij in politične antropologije, etnologije Afrike, antropologije identitete, raziskav Prekmurja in Istre, medkulturnih komunikacij, mirovništva, aktivizma.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 25: |
V zborniku je objavljenih 21 prispevkov, ki so bili predstavljeni na mednarodni interdisciplinarni konferenci "Koncept prostora in časa v evropski folklori", ki ga je organiziral Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo septembra 2007. Strokovnjaki z različnih disciplin: folkloristike, etnologije, kozmologije, arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, filologije in lingvistike v njem predstavljajo raziskave s področja ljudskih običajev in ritualov, povedk in pravljic, praks ustoličevanja v srednjem veku, vzorcev naselitve v prostoru, jezika in literarnih zapisov, ki pričajo o tradicijskem evropskem pogledu na svet oziroma mitoloških predstavah o prostoru in času nekoč in danes.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 24: |
Knjiga Krožere zdravja in bolezni: tradicionalna in komplementarne medicine v Istri govori o krožerah ali križiščih v Istri: o prostorih srečevanja med zdravjem in boleznijo, kot jo razumejo tradicionalna in komplementarne medicine na istrskem polotoku. V začetnih poglavjih so predstavljena raziskovalna področja medicinske antropologije, njene zgodnje usmeritve in sodobni pristopi, obenem pa tudi raziskave zdravja, bolezni in zdravljenja na slovenskih tleh. V nadaljevanju se delo loteva zgodovinske analize istrskega zdravstva, zdravstvenih institucij in politik ter vloge tradicionalnih zdravilcev od srednjega veka dalje. Jedro knjige predstavlja analiza značilnosti tradicionalnih in komplementarnih medicin ter njunega odnosa, kot ga razkriva večletna etnografska raziskava med istrskimi tradicionalnimi zdravilkami in komplementarnimi terapevti. Avtorica tradicionalno in komplementarne medicine opazuje kot sisteme simbolnih pomenov, ki imajo lastno logiko, lastne teorije o telesu, o vzrokih bolezni in o klasifikacijah bolezenskih motenj kot tudi specifične diagnostične in terapevtske prakse, ki jih ni mogoče preprosto prevajati v sistem uradne medicine in preverjati (le) po njenih standardih.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 23: |
Knjiga Sveti svet je historična raziskava svetega prostora in različnih mitoloških ter religioznih sistemov na primeru obmejnega območja severovzhodne Slovenije. Sveti prostor obravnava procesualno in ga umešča v širše naselitvene ter upravnopolitične vzorce, sicer pa temeljno obravnava dinamiko prepleta med krščansko ideologijo in predkrščanskimi idejami o zgradbi sveta tako, da empirično izhaja iz pokrajine in prostora kot celote in da rezultate historične raziskave postavlja v sodobni čas, ko se prostor osmišlja na novo.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 22: Kazalo |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 21: Kazalo ISBN 978-961-237-208-8 |
Zbornik besedil v spomin na preminulega etnologa oz. kulturnega antropologa Boruta Brumna prinaša besedila, ki so mu jih posvetili njegovi najbližji sodelavci, prijatelji in kolegi. Prostori soočanja, kot sta ga naslovila urednika po spominskem simpoziju, ki so ga priredili leta 2006, so obenem tudi prostori srečevanja, v katerih so nastajale različne izkušnje iskanja, premisleka, upora, drugačnosti in zvedavosti ter zgodbe, ki jih je znal tako vešče pripovedovati Borut Brumen.
Borutovi sodelavci so povabili k sodelovanju etnologe, antropologe in druge družboslovne sopotnike, ki so prispevali besedila za zbornik, s katerim se poklanjajo spominu svojega kolega in prijatelja. Zato so vsi prispevki napisani z osebno noto, ki bralca ali bralke ne more pustiti ravnodušnega ali ravnodušne, obenem pa predstavljajo sam vrh njihovega dosedanjega znanstvenega delovanja. Večina besedil odseva tudi socialno-kritično noto, ki je zaznamovala javno življenje pokojnega Boruta Brumna.
V zborniku, ki sta ga uredila Rajko Muršič in Jaka Repič, sodelujejo Andre Gingrich, Christian Giordano, Božidar Jezernik, Cathie Carmichael, Christian Promitzer, Thomas K. Schippers, Rudi Rizman, Rajko Muršič, Ildiko Erdei, Thomas Fillitz, Georg Klute, Henk Driessen, Monica Martínez Mauri, Elke Mader, Zmago Šmitek, Jaka Repič, Jasna Čapo Žmegač, Ulrike Davis-Sulikowski, Peter Meurkens in Aleksandar Bošković.
![]() |
Zupaničeva knjižnica 20: |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 19: |
![]() |
Zupaničeva knjižnica 18: |
![]() |
Županičeva knjižnica 17: |
|
Županičeva knjižnica 16: |
![]() |
Županičeva knjižnica 15: Post- Yugoslav Lifeworlds. Between Tradition and Modernity. Ljubljana 2005. 207 strani. Uredila: Zmago Šmitek in/and Aneta Svetieva Kazalo ISBN 961-237-146-6 Vsebina |
![]() |
Županičeva knjižnica 14: |
![]() |
|
![]() |
Županičeva knjižnica 12: |
Županičeva knjižnica 11: |
![]() |
Županičeva knjižnica 10: |
|
![]() |
Županičeva knjižnica 8: Besede terorja: Medijska podoba terorizma in nasilja. Ljubljana 2002. 243 strani. Uredil: Božidar Jezernik Kazalo ISBN 961-273-033-8 Vsebina |
![]() |
Županičeva knjižnica 7: |
![]() |
Županičeva knjižnica 6: |
![]() |
Županičeva knjižnica 5: |
![]() |
Županičeva knjižnica 4: Kolesar s Filozofske. Zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka Ljubljana 2000. 300 strani Uredili: Janez Bogataj, Borut Brumen, Vito Hazler, Ingrid Slavec Gradišnik, Zmago Šmitek. Kazalo ISBN 961-227-065-1 Vsebina |
![]() |
Županičeva knjižnica 3: |
![]() |
Županičeva knjižnica 2: |
Županičeva knjižnica 1: Uredila: Zmago Šmitek in Rajko Muršič |
Obveščamo vas, da se selimo na novo oddelčno spletno stran. Dostopni sm... več »
Predstavitveni film o etnologiji, antropologiji in folkloristiki avtoric... več »
Klub diplomantov etnologije
Na povezavi http://etnologija.etnoinfolab.org/
sl/informacija.asp?id_meta... več »
Vsa obvestila
ISEKA Informacijski sistem etnologije in kulturne antropologije
E-učilnice OEKA
Vabimo vse sedanje in bivše študente, da se pridružijo skupini EIKA na Facebooku.
Blog Angažirana etnografija
Copyright © 2019 Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo