Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Filozofska fakulteta

Dogodki, konference, simpoziji

09.03.2018
Rokovanje s tradicijo - dogodek v okviru 21. Pripovedovalskega festivala

Spoštovani,

med 16. in 24. marcem bo v Cankarjevem domu in na drugih lokacijah potekal 21. pripovedovalski festival. Celoten program je dosegljiv na www.pripovedovalskifestival.si

Posebej pa bi vas in vaše študente rada povabila na dogodek, ki smo ga poimenovali Rokovanje s tradicijo. Gre za serijo poljudnih predavanj, v katerih ustvarjalci, ki delujejo na različnih področjih, ob konkretnih primerih razmišljajo o svojem odnosu do tradicionalnih vsebin ter o miselnih procesih, ki spremljajo tovrstno delo.

Dogodek je zasnovan kot niz štirih 45 minutnih predavanj z odmorom. Cena vstopnice za celoten dogodek je 5 evrov. Več informacij o dogodku je v nadaljevanju.

 

***

 

Rokovanje s tradicijo, serija predavanj

Torek, 20. marec

 

15.30 - 16.15  predavanje Ane Kučan

16. 15. - 17.00 predavanje Jerneja Lorencija

17.00 - 17.15 odmor za kavo

17.15 - 18.00 predavanje Janeza Ramoveša

18.00 - 18.45 predavanje Boštjana Narata

 

SSKJ: rokováti se -újem se nedov. (á ȗ) dajati komu roko: prijateljsko se rokovati; neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati

 

Tradicija ni kamen, h kateremu poromaš, na katerega stopiš ali pa si ga obesiš okrog vratu, ampak je vedno proces, znotraj katerega se izmenjujeta ohranjanje in pozaba, ponavljanje in sprememba. Je proces, znotraj katerega se stara snov v iskanju vitalnega pomena ob stiku z novim časom preoblikuje. Je »nalivanje novega vina v stare steklenice,« kot bi rekla Angela Carter. Je »vstavljanje lastnega srca v drugo telo, ki je daleč starejše,« kot se je v intervjuju za Buklo slikovito izrazila pesnica in kirurginja Veronika Dintinjana.

 

Zakaj danes na oder postavljati tradicionalne vsebine in kakšne interpretacije ustvarjalcu omogočajo? Kateri miselni procesi in dileme spremljajo takšen ustvarjalni proces? Kako (se) torej rokovati s tradicijo? O tem bodo ob svojih projektih spregovorili štirje ustvarjalci.

 

Ana Kučan je krajinska arhitektka, redna profesorica na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerza v Ljubljani in publicistka. Obnavljanje, posodabljanje tradiciji ali kulturni dediščini pripadajočih objektov je zelo konkreten proces. Ker se morda najbolj od vseh tradicij dotika vsakdanjika prebivalcev, pa je občasno deležen tudi ostrih javnih polemik. Kako Ana Kučan pri svojem delu pristopa k tradiciji in kje je v njenem delu prostor za ustvarjalnost?

 

Jernej Lorenci je gledališki režiser, ki je za svoje režijske dosežke prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad. Pogosto se loteva odrskih postavitev tradicionalnih vsebin, na ustnem prenosu osnovane literature, v svoje odrske postavitve vedno bolj vnaša tudi pripovedovanje. Po Mrtvecu, ki pride po ljubico (v drami Svetlane Makarovič), Homerjevi Iliadi, Bibliji, Nebeškem kraljestvu (predstava na podlagi srbske srednjeveške epske poezije) in Shakespearovi drami Sen kresne noči je v januarju na oder SNG Drame postavil Tavčarjevo Visoško kroniko.

 

Pesnik iz Poljanske doline Janez Ramoveš je dobitnik Jenkove nagrade za pesniško zbirko Skuz okn strejlam kurente, eden redkih avtorjev v našem prostoru, ki trmasto vztraja pri pisanju v narečju. Je ustvarjalec, ki se mora, ker piše v narečju, pogosto otepati opredelitev, da je varuh kulturne dediščine. Je avtor, ki svojo pesniški navdih črpa iz trka modernega in tradicionalnega življenja in pesnik, ki si je izmislil alter ego, ljudsko pesnico Marijo Dolinar, da bi z njenimi besedami še bolj jasno izrazil svoje misli.

 

Boštjan Narat je glasbenik, filozof, publicist, ustanovitelj in vodja glasbene skupine Katalena, tiste skupine, ki »prihaja iz Ljubljane in igra ljudsko glasbo«. Zdi se, da se ljudskega gradiva lotevajo premišljeno in sistematično: po poročnih pesmih, pesmih s temo čarovništva, rezijanskih pesmih in otroških izštevankah se na novi, sedmi plošči, ki jo bo skupina predstavila aprila, lotevajo vojaških pesmi. Ob odličnem poznavanju tega, kaj vse ljudsko gradivo ustvarjalcu ponuja, je Narat avtor ene od v našem prostoru bolj jasno artikuliranih misli, kaj pravzaprav danes pomeni igrati ljudsko glasbo.

 

Stroški zagovora magistrskega dela


V skladu s Spremembo Statuta UL (4. odstavek 128. člena Statuta UL) z dne 13. ... več »

Šmitkovi večeri


Spoštovani_e študenti in študentke! V študijskem ... več »

Predstavitveni film Oddelka o etnologiji, antropologiji, folkloristiki


Predstavitveni film o etnologiji, antropologiji in folkloristiki avtoric... več »

Klub diplomantov etnologije


Na povezavi http://etnologija.etnoinfolab.org/
sl/informacija.asp?id_meta... več »

Vsa obvestila

ISEKA Informacijski sistem etnologije in kulturne antropologije

 

 


E-učilnice OEKA

 

 

Vabimo vse sedanje in bivše študente, da se pridružijo skupini EIKA na Facebooku.

 

 

Blog Angažirana etnografija

http://angart-etnograf.blogspot.com/

Copyright © 2019 Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Politika zasebnosti in piškotki